Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
séčnik -a m (ẹ̑)
anat. organ za zbiranje seča: vnetje sečnika
SSKJ²
sečnína -e ž (ī)
kem. brezbarvna kristalna snov, ki je v seču: ugotoviti količino sečnine v seču; uporaba sečnine za umetna gnojila / umetno pridobivati sečnino
SSKJ²
sečnínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sečnino: izdelan na sečninski osnovi / sečninsko lepilo
SSKJ²
séčnja -e ž (ẹ́)
1. glagolnik od sekati: sečnja lesa / s sečnjo preredčiti gozd; označiti drevje za sečnjo
♦ gozd. pospravljalna sečnja; postopna sečnja na zemljišču, kjer je že zraslo in se utrdilo mlado drevje; prebiralna sečnja pri kateri se sekajo po vsem gozdu posamezna drevesa ali manjše skupine dreves; pripravljalna sečnja; sečnja do golega, na golo, v golo da ne ostane nobeno drevo; sečnja na luknje da nastanejo vrzeli brez drevja
2. nar. severozahodno košnja: sečnja na višinskih travnikih
SSKJ²
séd -a m (ẹ̑)
šport. položaj telesa, ko telovadec sedi na orodju ali na tleh:
SSKJ²
sedàj [tudi sədaj] prisl. (ȁ)
1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku; zdaj: sedaj ne utegnem, pridi pozneje / do sedaj je vedno molčala do zdaj; od sedaj naprej bo vse drugače od zdaj / za sedaj je glavna ovira odpravljena za zdaj; elipt. toliko za sedaj, ostalo bomo uredili jutri / ne odlašajte sedaj, ko se je treba hitro odločiti / ekspr. prav sedaj so odšli
2. izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času: ti običaji so sedaj pozabljeni; še sedaj se ga spominjamo; že sedaj mislijo na prihodnjo zimo / mnogo je obljubljal, a sedaj se je premislil
3. izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti: sedaj bo delal na terenu; sedaj se bo pokazalo, koliko velja / sedaj boste napisali tako, da ne bo več nejasnosti / v vprašalnih stavkih: poskusi niso dali pričakovanih rezultatov. Bomo sedaj nadaljevali; elipt. zaloge hrane so pošle. Kaj sedaj
4. izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti: zaviral je, toda sedaj je bilo že prepozno / vratar ga je sedaj že dobro poznal; sedaj je že vedel, kaj ga čaka
5. izraža istočasnost dejanja: povedal ji je, kje sedaj stanuje; spoznal je, da mora sedaj oditi
6. ekspr. izraža nasprotje s prej povedanim: takšno je moje mnenje, vi sedaj storite, kar hočete / si sedaj zadovoljen / sedaj je pa že čas, da se zresnite
// v vezniški rabi, navadno okrepljen za izražanje opozoritve na prehod k drugi misli: in sedaj dovolite, da vam predstavim novega sodelavca / hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje, prijatelji
7. navadno v zvezi sedaj – sedaj izraža zapovrstnost pri menjavanju, izmenjavanju: obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran; govoriti o kom sedaj dobro, sedaj slabo; videti koga sedaj tu, sedaj tam / uči otroke sedaj brati, sedaj pisati, sedaj nastopati
8. v vezniški rabi, v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi sedaj ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem stavku: sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili; sedaj ko vemo, kdo ste, vam bomo pomagali
● star. po sedaj je bil še bolj molčeč od takrat; ekspr. sedaj ali nikoli zdaj je edina, zadnja priložnost, da se to stori; star. samo sedaj (in) sedaj ga je pogledala kdaj pa kdaj, včasih; star. mislili smo, da se mu bodo sedaj (in) sedaj ulile solze zdaj zdaj; sam.: vznemirjal ga je ta sedaj in nekoč; čas je sestavljen iz sedajev
SSKJ²
sedàjle [tudi sədajle] prisl. (ȁ)
ekspr. zdaj: malo počakaj, sedajle nimam časa
SSKJ²
sedálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sedenje: sedalna ploskev
♦ anat. sedalna mišica zadnjična mišica
SSKJ²
sedálka -e [tudi sedau̯ka] ž (ȃ)
anat. zadnjična mišica: obolenje hrbtnega mišičevja in sedalke
SSKJ²
sedálnik -a m (ȃ)
priprava za sedenje: mehek, trd sedalnik; okrogel sedalnik; naslon sedalnika je mogoče regulirati
SSKJ²
sedálo -a s (á)
1. del stola, klopi, namenjen za sedenje: stol s pletenim sedalom / voz z dvema sedaloma sedežema / ekspr. zasesti prazna sedala prazne sedeže
2. knjiž. zadnjica: brcniti koga v sedalo; zapeljal se je kar po sedalu; sedel je samo na polovici sedala
● knjiž. hlače imajo podloženo sedalo del oblačila, ki pokriva zadnjico
SSKJ²
sedánji -a -e [tudi sədanji] prid. (ā)
ki je v sedanjosti: umetnost sedanjega časa; sedanji običaji; sedanji pomen tega simbola / njegov sedanji položaj je negotov; sedanja stopnja gospodarskega razvoja; iskati izhod iz sedanjega stanja / sedanji upravitelj; s sedanjim stanovanjem je zadovoljen / sedanja družba, mladina
♦ jezikosl. sedanji čas čas za izražanje sedanjega dejanja ali oblika za tako izražanje; sedanji pogojnik
SSKJ²
sedánjik -a [tudi sədanjik] m (ā)
1. jezikosl. glagolska oblika za izražanje sedanjega dejanja: spregati glagol v sedanjiku; prva oseba sedanjika / dramatični sedanjik sedanji čas, ki dovršno preteklo dejanje prikazuje kot sedanje; izkustveni sedanjik sedanji čas, ki izraža na izkustvo oprto, na čas nevezano dovršno glagolsko dejanje; pripovedni sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje
2. knjiž. sedanjost: zavedati se sedanjika
SSKJ²
sedánjiški -a -o [tudi sədanjiški] prid. (ā)
nanašajoč se na sedanjik 1: sedanjiška osnova, pripona
SSKJ²
sedánjost -i [tudi sədanjost] ž (ā)
1. čas, ki je zdaj: opisovati sedanjost; sedanjost in prihodnost / dejanje poteka v sedanjosti
● te stvari odkriva šele sedanjost postajajo znane šele zdaj
2. obstoj, stanje česa v tem času: sedanjost človeštva / uživati veselo sedanjost
SSKJ²
sedánjosten -tna -o [tudi sədanjostən] prid. (ā)
knjiž. nanašajoč se na sedanjost: etnografija kot sedanjostna veda / zgodovinska in sedanjostna vrednost spomenikov sedanja
SSKJ²
sédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄)
1. nameščati se, spravljati se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: ljudje so vstajali in spet sedali; sedati na klop pri peči; s težavo je sedal / sedati k mizi, za mizo; sedati v avtomobil / poleti je rad sedal v senco
// nameščati se, spravljati se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: ptice sedajo na hrast / race sedajo na jezero / ekspr. snežinke sedajo na drevje
2. ekspr., s prislovnim določilom izraža, da osebek (večkrat) dela to, kar nakazuje določilo: sedati h klavirju; rad seda h knjigam rad bere, študira; ob večerih seda k pisalni mizi piše; nerad seda za volan vozi avtomobil
SSKJ²
sedatív -a m (ȋ)
farm. pomirjevalno sredstvo: zdravnik ji je predpisal sedativ
SSKJ²
sedatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sedativ: sedativni preparati / sedativno zdravljenje
SSKJ²
sedéčki prisl. (ẹ̑)
nar. sede, sedeč: ne zdrži sedečki, ko drugi stojijo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sêdelce -a [sedəlce] s (ē)
manjšalnica od sedlo: majhen jezdec se je vzpel v svoje sedelce / prispeli so do sedelca nad vasjo
♦ obrt. del oblačila spredaj in zadaj ob ramenih, ukrojen posebej in (delno) prišit
SSKJ²
sêdeln -a -o [sedələn in sedəln] prid. (ȇ)
nanašajoč se na sedlo: sedelni jermen; sedelni glavič sprednji, nekoliko privzdignjeni del sedla / sedelna torba
SSKJ²
sêdelski -a -o [sedəlski] prid. (ē)
nanašajoč se na sedlo: sedelsko jermenje / sedelska imena
SSKJ²
sédem sêdmih štev. (ẹ́ é)
1. izraža število sedem [7]
a) v samostalniški rabi: štiri in tri je sedem; sedmim je napisal nalogo / ura je sedem; dobimo se ob pol sedmih; koncert se začne ob sedmih (zvečer) 19h
b) v prilastkovi rabi: pri njih je sedem otrok; deček sedmih let / Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta; tudi neskl.: v zadnjih sedem tednih je zelo shujšala; s sedem tisoč evri si tega ne bo mogel kupiti
// neskl. izraža številko sedem: leži na oddelku sedem v splošni bolnišnici; avtobusna proga sedem; zmagali so s sedem proti tri
2. ekspr. izraža nedoločeno, večjo količino: gostija je trajala sedem dni in noči; sedem dolgih let jo je čakal
● šalj. že sedem hrvaških, laških let te nisem videl zelo dolgo; ekspr. sedem modrih grški misleci in državniki v dobi pred Sokratom; ekspr. to je zanj knjiga s sedmimi pečati nedoumljiva stvar; velika skrivnost; ekspr. prebili smo sedem suhih let čas revščine, pomanjkanja; sedem svobodnih umetnosti v srednjem veku sedem temeljnih učnih predmetov elementarne, začetne šole; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
SSKJ²
sedem... ali sédem... in sedem... [sedəm] prvi del zloženk (ẹ̄)
1. nanašajoč se na število sedem: sedemdneven, sedemletka
2. za sedem večji od vsote desetic, na katere se nanaša: sedeminpetdeset
SSKJ²
sédemdeset -ih [sedəmdeset] štev. (ẹ́)
izraža število ali številko sedemdeset [70]: pri hitrosti sedemdeset kilometrov na uro / pred sedemdesetimi leti
SSKJ²
sédemdeseti -a -o [sedəmdeseti] štev. (ẹ́)
ki v zapovrstju ustreza številu sedemdeset: praznuje sedemdeseti rojstni dan; mož v sedemdesetem letu
● knjiž. sedemdeseta [70.] leta prejšnjega stoletja od 1970 do 1980
SSKJ²
sédemdesetlétnica -e [sedəmdesetletnica] ž (ẹ̄-ẹ̑)
1. sedemdeseta obletnica: praznovati sedemdesetletnico; sedemdesetletnica društva
2. sedemdeset let stara ženska: še zdrava sedemdesetletnica
SSKJ²
sédemdesetlétnik -a [sedəmdesetletnik] m (ẹ̄-ẹ̑)
sedemdeset let star moški: sedemdesetletniku so zaželeli še veliko zdravja
SSKJ²
sédemdesetmétrski -a -o [sedəmdesetmetərski] prid. (ẹ̄-ẹ̄)
ki meri sedemdeset metrov: sedemdesetmetrska razdalja / sedemdesetmetrska skakalnica
SSKJ²
sédemdnéven -vna -o [sedəmdnevən] prid. (ẹ̄-ẹ̑)
ki traja sedem dni: sedemdnevni izlet, tečaj
SSKJ²
sédemka -e [sedəmka] ž (ẹ́)
pog. številka sedem: napisati sedemko / peljati se s sedemko s tramvajem, avtobusom številka sedem
SSKJ²
sédemkrat [sedəmkrat] prisl. (ẹ́)
izraža sedem ponovitev: sedemkrat deset je sedemdeset / število bolnikov se je sedemkrat povečalo
// ekspr. veliko, dosti: ta nesreča je sedemkrat hujša od prejšnje
SSKJ²
sédemléten -tna -o [sedəmletən] prid. (ẹ̄-ẹ̑)
1. star sedem let: sedemletni otroci
2. ki traja sedem let: sedemletna odsotnost / sedemletno šolanje
SSKJ²
sedemlétka -e [sedəmletka] ž (ẹ̑)
1. sedemletna doba, namenjena za dovršitev kakih načrtov: v prvih letih sedemletke se je narodni dohodek zelo povečal
2. od 1946 do 1950 sedemletna osnovna šola: dokončati sedemletko; spremeniti sedemletke v osemletke
SSKJ²
sédemmétrovka -e [sedəmmetrou̯ka] ž (ẹ̄-ẹ̄)
šport., pri malem rokometu črta na igrišču, s katere igralec strelja na gol po težjem prekršku: postaviti se na sedemmetrovko
// prosti strel na gol s te črte: prisoditi sedemmetrovko
SSKJ²
sédemnajst in sedemnájst -ih [sedəmnajst] štev. (ẹ̄; á)
izraža število ali številko sedemnajst [17]: hči ima sedemnajst let / predstava se bo začela ob sedemnajstih 17h
♦ fot. občutljivost tega filma je sedemnajst DIN
SSKJ²
sédemnajsti in sedemnájsti -a -o [sedəmnajsti] štev. (ẹ̄; á)
ki v zapovrstju ustreza številu sedemnajst: v sedemnajstem letu je; predavanje bo ob sedemnajsti (uri) / sedemnajsti pešpolk v stari Avstriji pehotni polk, v katerem služijo vojsko vojaki iz Kranjske; sedemnajsto [17.] stoletje stoletje od 1600 do 1700
SSKJ²
sédemnajstléten in sedemnájstléten -tna -o [sedəmnajstletən] prid. (ẹ̄-ẹ̑; á-ẹ̑)
1. star sedemnajst let: ima sedemnajstletnega sina
2. ki traja sedemnajst let: očetova sedemnajstletna odsotnost
SSKJ²
sédemnajstlétnica in sedemnájstlétnica -e [sedəmnajstletnica] ž (ẹ̄-ẹ̑; á-ẹ̑)
1. sedemnajsta obletnica: praznovati sedemnajstletnico osvoboditve
2. sedemnajst let staro dekle: vesel pogovor sedemnajstletnic
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sedemnájststo in sédemnajststo -- [sedəmnajsto] štev. (á; ẹ̄)
navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč sedemsto [1700]: Linhart se je rodil leta sedemnajststo šestinpetdeset
SSKJ²
sédemosmínski -a -o [sedəmosminski] prid. (ẹ̄-ȋ)
nanašajoč se na sedem osmin: sedemosminski del celote / imela je nov sedemosminski plašč plašč, ki je za eno osmino krajši od krila
SSKJ²
sédemsto -- tudi -tih [sedəmsto] štev. (ẹ́)
izraža število ali številko sedemsto [700]: kraj je oddaljen sedemsto kilometrov; pred sedemsto leti
SSKJ²
sédemtisočák -a [sedəmtisočak] m (ẹ̄-á)
sedem tisoč metrov visoka gora: uspešen vzpon na sedemtisočak
SSKJ²
sédemúren -rna -o [sedəmurən] prid. (ẹ̄-ȗ)
ki traja sedem ur: sedemurna hoja / sedemurni delavnik
SSKJ²
séden -dna -o prid. (ẹ̑)
namenjen za sedenje: sedna deska
♦ anat. sedna kost sednica
SSKJ²
sedênje -a s (é)
glagolnik od sedeti: sedenje bolnika utruja; sedenje za pečjo; pravilna drža telesa pri sedenju; sedenje in ležanje / sedenje pri knjigah / slikarju trikratno sedenje ne bo zadoščalo
SSKJ²
sedentáren -rna -o prid. (ȃ)
1. ki se ne seli, ne spreminja kraja bivanja: prehod iz nomadskega lovsko-nabiralnega v poljedelsko in živinorejsko gospodarstvo
2. za katerega je značilno veliko sedenja, malo gibanja: sedentarni način življenja / sedentarna civilizacija
SSKJ²
sedéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. biti v takem položaju, da je teža telesa pretežno na zadnjici: nekateri so sedeli, drugi stali; sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču; sedeti na tleh; sedeti pri peči, pod drevesom; sedeti v sedlu; mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti; molče, zamišljeno sedeti; sedeti s prekrižanimi nogami, okobal; sedi kot kup nesreče obupano, žalostno; sedi kot pribit mirno, nepremično / maček sedi na soncu
// biti v mirujočem položaju, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: čebela sedi na cvetu; ptič sedi na veji / koklja sedi na jajcih vali
2. imeti sedež, (stalno) mesto: sedi pri sosednji mizi; sedeti v drugi klopi; na premieri smo sedeli v prvi vrsti
3. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža
a) da osebek dela to, kar nakazuje določilo: sedeti pri šivalnem stroju; sedeti pri zajtrku / sedeti brez dela / sedeti s prijatelji ob kozarcu vina piti vino; vse dneve sedi pri knjigah bere, študira; ves večer je sedel pred televizorjem je gledal televizijo
b) navzočnost v kakem prostoru: vse dneve sedi v gostilni / sedeti pri frizerju
c) opravljanje dejavnosti, funkcije, kot jo nakazuje določilo: sedeti v pisarni, uradu / zanima ga, kdo sedi v tem odboru; že nekaj let sedi v redakciji, upravi
4. pog., ekspr. biti v zaporu: sedel je pet let; že večkrat je sedel; sedeti zaradi tatvine / sedeti v zaporu, za zapahi
5. um. žarg. biti na razpolago za upodabljanje; pozirati: sedel je že več slikarjem; sedeti za portret
6. biti nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: ta klobuk je prevelik in mu ne sedi; obvezo namestimo tako, da sedi; vijak še ne sedi
// ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se kje: očala mu sedijo na nosu / težka glava mu je sedela na debelem vratu
● pog. vadili so tako dolgo, da jim je pesem, snov sedela da so pesem, snov dobro obvladali, znali; ekspr. sedeti na zatožni klopi biti obdolžen, obtožen česa; knjiž. sedeti na lovorikah počivati na lovorikah; pog., ekspr. saj ne sedim na milijonih nimam toliko denarja, da bi ga lahko nepremišljeno dajal, zapravljal; ekspr. na prestolu je sedel le nekaj let vladal je; publ. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; ekspr. sedeti na dveh stolih poskušati imeti korist pri dveh navadno izključujočih se stvareh; ekspr. sedeti komu na vratu, za vratom imeti oblast nad kom, delati mu nasilje; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; ekspr. to je bilo takrat, ko smo še v klopeh sedeli hodili v šolo; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; ekspr. sedeti križemrok brez dela; sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; ekspr. sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici biti zelo nestrpen, nemiren; tak je, kot bi na koprivah sedel slabe volje, nerazpoložen; bolje slabo sedeti kot dobro stati
    sedé :
    sede na klopi, je pletla; sede delati, spati
    sedèč -éča -e:
    sedeč za mizo, so se pogovarjali; sedeči kip; to delo zahteva sedečo držo
    ●     sedeči poklic poklic, pri katerem se delo opravlja sede; sedeča kopel kopel v sedežni kopalni kadi
    ♦     bot. sedeči cvet, list, plod cvet, list, plod brez peclja
SSKJ²
sedévati -am nedov. (ẹ́)
star. posedevati, sedeti: tam je nekoč sedevala družina; sedevali so po klopeh, za mizo; ure in ure nepremično sedeva / ob večerih sedeva v kavarni / skupaj so sedevali v šolskih klopeh
SSKJ²
sédež -a m (ẹ̑)
1. kar je namenjeno za sedenje: pripraviti sedeže; vstati s sedeža; sesti na sedež; mehek, slab, trd, udoben sedež; oblazinjeni sedeži; širina sedeža / preobleči sedeže; za sedež je izbral rogovilasto vejo / avtomobilski sedež; obnovljeni gledališki sedeži; ležalni sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj; pomožni sedež; priklopni sedež pomožni sedež brez nog, pritrjen na krajni sedež v vrsti
// mesto, prostor za sedenje: sedež je imel pri oknu; odstopiti sedež starejšemu; pokazati, ponuditi komu sedež / rezervirati sedež na vlaku, v gledališču; ta avtomobil ima pet sedežev; sedeži in stojišča / balkonski, galerijski, ložni, parterni sedež; avt. žarg. smrtni sedež poleg šoferja v osebnem avtomobilu
2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost in njeno vodenje, upravljanje: sedež organizacije, podjetja / v tej stavbi je sedež občine, sodišča / sedež vrhovnega poveljstva so premestili v zaledje
3. publ. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu; (poslanski) mandat: kandidirati za sedež v parlamentu; stranka je dobila večino sedežev v vladi / ministrski sedež ministrski položaj, ministrska funkcija
♦ aer. katapultni sedež v letalu ali vesoljski ladji, s katerim vred se ob nesreči pilot lahko izstreli; alp. sedež priprava iz vrvi, traku za spuščanje, zavarovanje plezalca pri plezanju; spuščati se v sedežu spuščati se po vrvi s preprijemanjem, popuščanjem enega konca vrvi, napeljane okrog plezalčeve noge in ramen; obrt. sklopni sedež ki se da zložiti tako, da se dvigne, zavrti okoli vodoravnih tečajev; rel. apostolski ali sveti sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; strojn. sedež ventila stični del med čepom in robom pretočne odprtine v ventilu
SSKJ²
sédežen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sedež: sedežna blazina; sedežna deska voza; sedežna prevleka / kupili so novo sedežno garnituro s klubsko mizico; sedežna kad kratka kopalna kad, ki ima en del dvignjen, da tvori sedež; sedežna kopel kopel v sedežni kopalni kadi / sedežni red učencev razporeditev učencev po klopeh
♦ obrt. sedežno pohištvo kosi pohištva, namenjeni za sedenje
SSKJ²
sédežnica -e ž (ẹ̑)
žičnica s sedeži, nameščenimi v enakomernih razmikih: nova sedežnica bo imela sto sedežev; s sedežnico se peljati na vrh gore; sedežnica in vlečnica
SSKJ²
sedimènt -ênta m (ȅ é)
1. geol. kamnina, nastala iz naplavin odmrlih mikroorganizmov v morju ali jezeru, usedlina: proučevati sedimente; sedimenti iz pliocena / jezerski, ledeniški, morski, rečni sediment; kemični, organogeni sedimenti
2. knjiž. usedlina, gošča: sediment vina / sediment seča
SSKJ²
sedimentácija -e ž (á)
glagolnik od sedimentirati: sedimentacija v vodi raztopljenih soli; hitrost sedimentacije / sedimentacija krvi
♦ geol. flišna sedimentacija
SSKJ²
sedimentacíjski tudi sedimentácijski -a -o prid. (ȋ; á)
nanašajoč se na sedimentacijo: sedimentacijska območja v jezerskih globinah / sedimentacijska hitrost
SSKJ²
sedimentáren -rna -o prid. (ȃ)
sedimenten: sedimentarna kamnina
SSKJ²
sedimênten -tna -o prid. (ē)
nanašajoč se na sediment: sedimentna nahajališča rude / sedimentne kamnine
SSKJ²
sedimentírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. sesedati se, usedati se: blato sedimentira; glina je sedimentirala v plasteh
2. med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri sedimentira; preh. sedimentirati seč v laboratoriju
    sedimentíran -a -o:
    sedimentirana ilovica
SSKJ²
sedisvakánca -e ž (ȃ)
knjiž. stanje po smrti navadno visokega cerkvenega predstojnika in pred nastopom novega: čas sedisvakance
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sedíšče -a s (í)
kar je namenjeno za sedenje: v rogovili si je naredil sedišče; posedli so po stopničastih sediščih; kamnito sedišče / avtobus ima petdeset sedišč sedežev
SSKJ²
sedlánje -a s (ȃ)
glagolnik od sedlati: sedlanje konj
♦ agr. cepljenje, pri katerem se stopničasto prirezan cepič spoji z ustrezno prirezano podlago
SSKJ²
sedlár -ja m (á)
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem sedel: sedlar in kolar
SSKJ²
sedlárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na sedlarje ali sedlarstvo: sedlarska šivanka / torbarski in sedlarski izdelki / sedlarska obrt
SSKJ²
sedlárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje sedel: jermenarstvo in sedlarstvo
SSKJ²
sêdlast -a -o prid. (é)
podoben sedlu: sedlast greben; konj s sedlastim hrbtom
♦ anat. sedlast nos nos z vbočenim nosnim korenom
SSKJ²
sedláti -ám nedov. (á ȃ)
nadevati, nameščati sedlo: sedlati konje, mule
SSKJ²
sêdlo -a s (é)
1. priprava za sedenje, prenašanje, ki se namesti živali na hrbet: nadeti, pritrditi sedlo; sneti sedlo s konja, z osla; vzpeti se v sedlo; veliko, visoko sedlo / jahalno, tovorno sedlo / konj ga je vrgel iz sedla
2. širši zložnejši prehod čez gorsko sleme iz ene doline v drugo: pot pelje čez sedlo; na sedlu stoji dobro oskrbovana koča; ustavili so se na sedlu / gorsko sedlo / Kamniško sedlo
● ekspr. vrgli so ga iz sedla spravili so ga z določenega mesta, (družbenega) položaja; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; vulg. poda se mu kot kravi sedlo nič se mu ne poda
♦ agr. cepljenje v sedlo cepljenje, pri katerem se stopničasto prirezan cepič spoji z ustrezno prirezano podlago; anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; glasb. sedlo prečka na zgornjem delu vratu godal in nekaterih brenkal, preko katere so napete strune od vijakov do kobilice; metal. sedlo razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom
SSKJ²
sedmér -a -o štev. (ẹ̑)
ki je sedmih vrst: kraljičkovo perje se je lesketalo v sedmerih barvah
SSKJ²
sedmérec in sedmêrec -rca m (ẹ̑; ȇ)
šport. žarg. sedemmetrovka: sodnik je prisodil tri sedmerce
♦ lit. verz s sedmimi zlogi
SSKJ²
sedmérica -e ž (ẹ̑)
skupina sedmih oseb: sedmerica je posedla okoli ribnika / sedmerica kmetov
SSKJ²
sedméro -ih tudi -- štev. (ẹ̑)
skupina sedmih enot
a) pri množinskih samostalnikih: moral je iti skozi sedmero vrat
b) pri drugih samostalnikih: imela je sedmero otrok
SSKJ²
sedmero... prvi del zloženk
nanašajoč se na število sedem: sedmerokotnik, sedmerokrak
SSKJ²
sedmerokótnik -a m (ọ̑)
geom. lik, ki ima sedem kotov: narisati sedmerokotnik
SSKJ²
sedmerokrák in sedmerokràk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima sedem krakov: narisati sedmerokrako znamenje
SSKJ²
sedmerorámen -mna -o prid. (ȃ)
ki ima sedem krakov, rogljev: sedmeroramni svečnik
SSKJ²
sedmerozvézdje -a s (ẹ̑)
knjiž. skupina sedmih zvezd: veliki voz se pesniško imenuje sedmerozvezdje
SSKJ²
sêdmi -a -o štev. (é)
ki v zapovrstju ustreza številu sedem: vstal je sedmi dan po operaciji; sedmi [7.] marec; pismo z dne 7. novembra; ob sedmi (uri) 7h19h; v sedmem letu je; VII. kongres Mednarodnega združenja policistov / sedmi del celote sedmina
● nar. včeraj smo imeli sedmi dan za njim sedmino; ekspr. biti v sedmih nebesih zelo srečen; ekspr. kovati koga v sedmo nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; publ. predstavniki sedme sile novinarji, poročevalci; star. sedma šola sedmi razred nekdanje gimnazije; publ. sedma umetnost filmska umetnost, film
♦ polit. sedmi člen avstrijske državne pogodbe člen, ki določa pravice slovenske manjšine v Avstriji
SSKJ²
sedmíca -e ž (í)
1. pog. številka sedem: obkrožiti sedmico / na tej progi vozi sedmica tramvaj, avtobus številka sedem
● pog. izpuliti sedmico predzadnji kočnik
2. igralna karta s sedmimi znaki: križeva sedmica
SSKJ²
sêdmič prisl. (é)
pri ponavljanju ali v zapovrstju na sedmem mestu: že sedmič je vložil prošnjo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sedmína -e ž (í)
1. del na sedem enakih delov razdeljene celote: porabiti sedmino vsote
2. etn. pogostitev sedmi dan po pogrebu: povabiti, priti na sedmino; držali so se kot na sedmini resno, žalostno / piti sedmino piti alkoholno pijačo ob sedmini
SSKJ²
sedmínar -ja m (ȋ)
etn. kdor se udeleži pogostitve sedmi dan po pogrebu:
SSKJ²
sedmórica -e ž (ọ̑)
skupina sedmih oseb: najstarejši iz sedmorice mož
// knjiž. skupina sedmih enot: sedmorica držav odloča o tem; postaviti sedmorico tez
♦ pravn. stol sedmorice nekdaj sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč, s sedežem v Zagrebu
SSKJ²
sedmošólec -lca m (ọ̑)
učenec sedmega razreda: sedmošolci so pripravili proslavo
// nekdaj učenec sedmega razreda gimnazije: sedmošolci so izdajali svoj časopis
SSKJ²
sedmošólka -e ž (ọ̑)
učenka sedmega razreda: sedmošolke in sedmošolci
// nekdaj učenka sedmega razreda gimnazije: sedmošolke so že razmišljale o maturi
SSKJ²
sedmošólski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sedmošolce: popravljati sedmošolske naloge / sedmošolski učbeniki
SSKJ²
sédnica -e ž (ẹ̑)
anat. parna kost spodnjega dela medenice za oporo pri sedenju: sednica in črevnica
SSKJ²
sédničen -čna -o (ẹ̑)
pridevnik od sednica: sednična grča
SSKJ²
sédum -a m (ẹ̑)
bot. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti; homulica
SSKJ²
séf -a m (ẹ̑)
predal, omarica v banki za shranjevanje denarja, vrednostnih papirjev, dragocenosti: s silo odpreti sef; hraniti, imeti zlatnino v sefu / bančni sef
SSKJ²
sefárd -a m (ȃ)
pripadnik judovske verske skupnosti, ki izvira iz Španije ali Portugalske: sefardi in aškenazi
SSKJ²
segánjati -am [səganjati in seganjati] nedov. (ȃ)
delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: seganjati ovce v ogrado
SSKJ²
ségati -am nedov. (ẹ̄)
1. iztegovati roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: pogosto je segal na pladenj s pecivom; segati v vrečo / roka sega po kozarcu; segati po knjige / pri pozdravu segati komu v roko
2. zajemati določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segal daleč nazaj v preteklost / spomini mu segajo v mlada leta / s to povestjo sega avtor v sodobni svet
3. pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod: smrad iz tovarne sega do mesta; ob poplavi je voda segala do hiš / korenine teh rastlin segajo globoko v zemljo
// biti, nahajati se v prostoru do kod: do te meje sega listnati gozd; led je segal čez vso dolino; gorovje sega še v sosednje države / krilo sega čez kolena; lasje ji segajo do pasu; police segajo od tal do stropa / njegova moč, oblast sega daleč
4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: med pogovorom je pogosto segal po kozarcu; bralci radi segajo po dobrih knjigah radi berejo dobre knjige / turisti so segali po raznih spominkih so jih kupovali
5. ekspr. uporabljati: gospodinja sega le po najboljših čistilnih sredstvih
● ekspr. kamor oči segajo, so sama polja vsenaokrog; ne sega mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; z vprašanji so mu segali v besedo so ga prekinjali; pripombe segajo v jedro problema se nanašajo na njegovo bistvo; segati v pogovor udeleževati se pogovora; ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače)
    segajóč -a -e:
    do gležnjev segajoče krilo; lasje, segajoči na obraz; v srce segajoča pesem
SSKJ²
ségedin -- v prid. rabi (ẹ̑)
navadno v zvezi segedin golaž golaž iz svinjskega mesa in kislega zelja: jesti, skuhati segedin golaž; segedin golaž s polento
SSKJ²
ségedinski -a -o prid. (ẹ̑)
navadno v zvezi segedinski golaž golaž iz svinjskega mesa in kislega zelja:
SSKJ²
segljáj -a m (ȃ)
star. sežaj: bil je za segljaj roke oddaljen od nje
SSKJ²
segmènt -ênta m (ȅ é)
1. knjiž. del, odsek: razdeliti na segmente; segmenti rakete / segment teksta
2. geom. del črte, ploskve ali telesa, odsek: razdeliti elipso na segmente / krogelni segment
3. zool. del telesa ali nog pri členonožcih in nekaterih črvih; obroček, člen: segment hrošča, trakulje; raki z nestalnim številom segmentov
4. biol. manjši del telesa, organa, ki tvori zaključeno celoto: pljučni segment; segment jeter; segmenti pri vretenčarjih
♦ ekon. segment trga del trga z določenimi značilnostmi; jezikosl. segment del povedi, stavka, ločen od drugega s premorom, intonacijo; stavčni segment; strojn. polžev segment
SSKJ²
segmentácija -e ž (á)
knjiž. razčlenitev, razčlenjenost: segmentacija teksta / živali z značilno segmentacijo telesa
♦ ekon. segmentacija trga razdelitev trga na več skupin povpraševalcev glede na določene značilnosti
SSKJ²
segmentálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na segment: segmentalna razporeditev mišic
● knjiž. analiza in segmentalni študij človekovega vedenja po delih
    segmentálno prisl.:
    segmentalno zgrajeno telo
SSKJ²
segmênten -tna -o prid. (ē)
v zvezah: arhit. segmentni lok del loka, katerega tetiva je krajša od premera; mat. segmentna enačba premice enačba premice, v kateri nastopata odseka na koordinatnih oseh kot parametra
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
segmentírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. razčlenjevati: segmentirati tekst
SSKJ²
segnáti -žênem [səgnati in segnati] dov., stil. seženó (á é)
1. narediti, povzročiti, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: segnati živino na pašnik, v ogrado / segnati ljudi skupaj
2. nar. nagnati, spoditi: segnati sina od hiše / vse sumljive ljudi so segnali izgnali
SSKJ²
ségniti1 -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. seči sežem: segniti v žep / segnil mu je v roko
SSKJ²
segníti2 -gníjem [səgniti in segniti] dov. (í ī)
zgniti: deske so na vlagi segnile; veliko sadja je segnilo; če ne bo voda hitro odtekla, bo vse segnilo / doma boš segnil; segniti od dolgega časa
    segnít -a -o:
    segnit les; segnito listje
SSKJ²
segôlten -tna -o [səgou̯tən in segou̯tən] prid. (ó ō)
nar. lakomen, pohlepen: segolten človek / segoltni volkovi požrešni
SSKJ²
segôltnež -a [səgou̯tnež- in segou̯tnež-] m (ȏ)
nar. lakomnež, pohlepnež: bil je oderuh in segoltnež
SSKJ²
segregácija -e ž (á)
knjiž. ločevanje, zapostavljanje določene rase, določenega družbenega sloja na vseh področjih javnega življenja, rasno razlikovanje: obsoditi segregacijo / segregacija črncev; segregacija v šolstvu / rasna segregacija
SSKJ²
segregacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na segregacijo: to so segregacijska merila / segregacijsko gibanje
SSKJ²
segregacioníst -a m (ȋ)
pristaš segregacije: akcije segregacionistov
SSKJ²
segregírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. ločevati, zapostavljati določeno raso, določen družbeni sloj na vseh področjih javnega življenja: segregirati črnce / segregirati podjetja
    segregíran -a -o:
    segregirane šole
SSKJ²
segréti -grêjem [səgreti in segreti] dov. (ẹ́ ȇ)
narediti kaj toplo, vroče: sonce je segrelo zrak; segreti hrano, vodo; segreti do vrelišča, na sto stopinj; segreti na štedilniku, v peči / segreti motor
● ekspr. predstava jih ni segrela navdušila; ekspr. še stola ni segrel, pa že gre ostal je malo časa
    segréti se 
    1. postati topel, vroč: voda se je segrela / stroj se je preveč segrel
    2. dobiti občutek toplote: ko se je segrel, je slekel plašč; segreti se s hojo
    segrét -a -o:
    segret zrak; pločnik je že ves segret; segreta igla; pražiti čebulo na segretem olju
SSKJ²
segrétje -a [səgretje in segretje] s (ẹ̑)
glagolnik od segreti: segretje vode, zraka / segretje motornih delov
SSKJ²
segreválen -lna -o [səgrevalən in segrevalən] prid. (ȃ)
nanašajoč se na segrevanje: segrevalne naprave / segrevalna tehnika
SSKJ²
segrévanje -a [səgrevanje in segrevanje] s (ẹ́)
glagolnik od segrevati: segrevanje vode, zraka; raztezanje kovine pri segrevanju / segrevanje gum zaradi trenja
♦ elektr. indukcijsko segrevanje; teh. infrardeče segrevanje na osnovi infrardeče svetlobe
SSKJ²
segrévati -am [səgrevati in segrevati] nedov. (ẹ́)
delati kaj toplo, vroče: sonce segreva ozračje; segrevati hrano, vodo; segrevati jeklo nad devetsto stopinj; segrevati v pokriti posodi / segrevati peč / segrevati prostore ogrevati
    segrévati se 
    postajati topel, vroč: zrak se počasi segreva / motor se preveč segreva
SSKJ²
seguidilla -e [segidílja] ž (ȋ)
glasb. hiter španski ljudski ples v tridobnem taktu: plesati seguidillo
// skladba za ta ples: zaigrati seguidillo
♦ lit. španska lirska pesem iz dveh kitic v 5- do 7-zložnem jambskem verzu
SSKJ²
sehlíca in séhlica -e [prva oblika səhlica] ž (í; ẹ̄)
bot. manjša užitna lističasta goba s tankim žilavim betom, Marasmius: nabirati sehlice / dišeča sehlica
SSKJ²
sehniti ipd. gl. sahniti ipd.
SSKJ²
seitan gl. sejtan
SSKJ²
seizmičen -čna -o [sêjzmičən] prid.(é)
nanašajoč se na potres, potresen: seizmični sunki, valovi; seizmična aktivnost / seizmično območje / seizmična karta Slovenije / seizmična merjenja
    seizmično prisl.:
    seizmično varno ozemlje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
seizmičnost -i [sêjzmičnost] ž (é)
lastnost, značilnost seizmičnega: seizmičnost Balkanskega polotoka / karta seizmičnosti
SSKJ²
seizmograf -a [sejzmográf] m (ȃ)
priprava za ugotavljanje, merjenje potresnih sunkov, potresomer: seizmograf je zapisal več potresnih sunkov; seizmološka postaja je dobila nov seizmograf; pren., ekspr. pesnik je najobčutljivejši seizmograf svojega časa
SSKJ²
seizmografski -a -o [sejzmográfski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na seizmograf: seizmografske krivulje / seizmografska postaja seizmološka postaja / ekspr. seizmografska natančnost zelo velika
    seizmografsko prisl.:
    seizmografsko občutljivo doživljanje
SSKJ²
seizmogram -a [sejzmográm] m (ȃ)
grafični prikaz potresnih sunkov: analizirati seizmogram
SSKJ²
seizmolog -a [sejzmológ-] m (ọ̑)
strokovnjak za seizmologijo: nova odkritja seizmologov; seizmologi in geologi
SSKJ²
seizmologija -e [sejzmologíja] ž (ȋ)
veda o potresih, potresoslovje: ukvarjati se s seizmologijo / osnove moderne seizmologije
SSKJ²
seizmološki -a -o [sejzmolóški] prid. (ọ̑)
nanašajoč se na seizmologijo: seizmološki strokovnjak / seizmološke meritve; seizmološke naprave / seizmološka karta / seizmološka postaja
SSKJ²
seizmometer -tra [sejzmométer] m (ẹ̄)
priprava za merjenje potresnih sunkov: mreža seizmometrov; občutljivost seizmometra
SSKJ²
sêja -e ž (é)
1. srečanje določene skupine ljudi, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa: seja je trajala štiri ure; preložiti, sklicati, voditi sejo; udeležiti se seje; na seji so obravnavali in sprejeli nov program dela; seja upravnega odbora / odprta, zaprta, publ. ločena seja; plenarna seja parlamenta; izredna seja državnega zbora; slavnostna seja; žalna seja
2. star. sedenje: noge so ji omrtvele od seje; komaj so našli prostor za sejo
SSKJ²
sejáč -a m (á)
nar. sejalec: orači in sejači / sejač nestrpnosti
SSKJ²
sejáča -e ž (á)
nar. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju; sejalnica: stopal je po njivi z veliko slamnato sejačo
SSKJ²
sejálec -lca [sejau̯ca] m (ȃ)
1. kdor seje: najeti sejalce; sejalec jarin / sejalec peska
// ekspr. kdor kaj širi, razširja, povzroča: sejalec razdora, upora
2. grad. stroj za sejanje: sejalec za malto
SSKJ²
sejálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sejanje1: posejati seme v sejalne zabojčke / sejalne naprave / sejalni stroj
SSKJ²
sejálka -e [sejau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki seje: spretne sejalke / sejalka moke; pren., ekspr. sejalka ljudske izobrazbe
SSKJ²
sejálnica -e [drugi pomen sejau̯nica tudi sejalnica] ž (ȃ)
1. stroj za sejanje: sejati žito s sejalnico / ročna sejalnica
2. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju: plesti sejalnice; nasuti pšenico v sejalnico
SSKJ²
sejálnik -a m (ȃ)
agr. stroj za sejanje: s sejalnikom je hitro posejal / traktorski sejalnik
SSKJ²
sejánček -čka m (ā)
1. agr., vrtn. mlada rastlina, zrasla iz semena: presaditi sejančke na gredo
2. nar. osrednje čebulno seme: posejati sejanček in posaditi čebulček
SSKJ²
sejánec -nca m (ā)
agr., vrtn. mlada rastlina, zlasti drevo, zrasla iz semena: presajati sejance; češnjev, topolov sejanec / jesenski sejanci
SSKJ²
sejánje1 -a s (ȃ)
glagolnik od sejati1: sejanje pšenice; stroji za sejanje / sejanje novih vrst žita / sejanje malodušja / sestavo peska ugotavljajo s sejanjem; sejanje moke
SSKJ²
sejánje2 -a s (ȃ)
glagolnik od sejati2: sejanje se je zavleklo dolgo v noč
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sejánka -e ž (ā)
agr., vrtn. mlada rastlina, zrasla iz semena: pikirati sejanke
SSKJ²
sejáti1 sêjem nedov., sêj in sèj; sejál (á ȇ)
1. dajati seme v zemljo, da bi vzklilo: sejati pšenico, repo; sejati s strojem; sejati v vrste; sejati in saditi; plevela je toliko, kot bi ga sejali / sejati seme; sejati nove vrste žita
♦ gozd. sejati na krpe na manjše, med seboj ločene površine
// enakomerno, v loku trositi seme: ne zna prav sejati; hodil je po brazdah in sejal / ekspr. letalo je sejalo bombe, letake spuščalo; pren., ekspr. sonce seje žarke nad dolino
// ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: sejati ljubezen, prepir, sovraštvo; sejati strah med ljudi; s svojimi govoricami je sejal zmedo in negotovost / sejati laži
2. delati, da pride kaj skozi sito: sejati moko; pesek so dvakrat sejali
● ekspr. krogle so sejale smrt množično ubijale; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri; preg. kar kdo seje, to bo tudi žel
    seján -a -o:
    gosto, redko sejane rastline; spomladi sejano žito; dvakrat sejan pesek
SSKJ²
sejáti2 sêjem nedov., sejàj sejájte in sêj in sèj sêjte; sejál (á ȇ)
ekspr. imeti sejo, seje: komisija je sejala vse popoldne; kar naprej sejejo
SSKJ²
sêjem1 -jma m (é)
prireditev na določenem mestu in ob določenem času, na kateri se prodaja in kupuje raznovrstno blago: v mestu bo sejem; sejmi so bili tam ob sredah; iti na sejem; kupiti na sejmu; letni, tedenski sejem; novoletni sejem; v razredu je bilo živahno kot na sejmu / suho robo je prodajal po sejmih / avtomobilski, smučarski, živinski sejem
● ekspr. kakšen sejem pa imate tu zakaj delate tak hrup, trušč; ekspr. babji sejem hrupen ženski klepet
// prireditev, na kateri se razstavlja določeno blago in sklepajo pogodbe o nakupu, prodaji: prirediti sejem; na sejmu razstavljajo domača in tuja podjetja; mednarodni sejem / graški, kranjski sejem; knjižni sejem je bil dobro obiskan; tradicionalni vinski sejem; sejem elektronike
SSKJ²
sejem2 
organ oblasti:gl. sejm
SSKJ²
sêjemski -a -o [sejəmski] prid. (é)
nanašajoč se na sejem, prireditev: zbrali so se na sejemskem prostoru; to je znano sejemsko mesto / sejemski dnevi / sejemski vrvež
SSKJ²
sêjen -jna -o prid. (ē)
nanašajoč se na sejo: potrdili so vse sejne sklepe; sejni zapisnik / razprava je bila v sejni dvorani občinskega sodišča
SSKJ²
sêjm tudi sêjem -jma m (é)
na Poljskem najvišji organ državne oblasti: sejm je potrdil novega predsednika vlade / poljski sejm
SSKJ²
sejmár -ja m (á)
kdor prodaja ali kupuje na sejmu: sejmarji so se pogovarjali o kupčiji; gostilna je bila polna sejmarjev; sejmarji z živino / sejmarji na avtomobilskem sejmu
SSKJ²
sejmarína -e ž (ī)
pristojbina za prodajni prostor na sejmu: plačati, pobirati sejmarino
SSKJ²
sejmáriti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. prodajati na sejmu: dolga leta je sejmaril
SSKJ²
sejmárka -e ž (á)
ženska, ki prodaja ali kupuje na sejmu: zgovorne sejmarke
SSKJ²
sejmárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na sejmarje ali sejem: sejmarski vrvež / sejmarski vozovi; fantje so se gnetli okoli sejmarskih stojnic / moderne sejmarske prireditve
SSKJ²
sejmíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer je, poteka sejem: sejmišče je bilo pred cerkvijo; hodil je po sejmišču in iskal dobro blago / živinsko sejmišče; sejmišče rabljenih avtomobilov; pren., ekspr. literarno sejmišče
SSKJ²
sejmíščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sejmišče: sejmiščni prostori / vesel sejmiščni vrvež
SSKJ²
sejmnína -e ž (ī)
pristojbina za prodajni prostor na sejmu: plačati, pobirati sejmnino
SSKJ²
sejmováti -újem nedov. (á ȗ)
star. sejmariti: sejmoval je po deželi
SSKJ²
sejnína -e ž (ī)
znesek, ki ga dobi udeleženec seje za nadomestilo, povračilo: izplačati sejnino
SSKJ²
sêjtan tudi seitan -a [sêjtan] m (ȇ)
zrezek iz pšeničnega glutena, pšenične moke, sojine omake, vode, začimb: sejtan je mariniral v sojini omaki; panirani sejtan; recept za sejtan; solata, žličniki z drobno narezanim sejtanom; pira, tofu in sejtan
SSKJ²
sèk1 séka m (ȅ ẹ́)
zastar. sekanje, sečnja: za sek določena drevesa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sèk2 medm. (ȅ)
posnema glas pri udarcu z ostrim predmetom: sek, in poleno se je razpolovilo; sek, sek, se je slišalo iz drvarnice
SSKJ²
séka -e ž (ẹ́)
sekanje, sečnja: seka starih dreves
SSKJ²
sekáč -a m (á)
1. kdor seka, podira drevesa: sekači so posekali najlepše smreke; najeli so več sekačev; sekači in tesarji
// kdor kaj seka sploh: sekač sladkornega trsta; sekač v kamnolomu / mesar sekač
2. orodje za sekanje, izsekavanje: sekač za led; izvijač in sekač
// nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s sekačem obsekati vejo
♦ vet. velik nož za sekanje roževine na kopitu
SSKJ²
sekáča -e ž (á)
dvoročna sekira, navadno za sekanje, podiranje drevja: žage, sekače in klestilniki / mesarska sekača
SSKJ²
sekálce -a s (ā)
manjšalnica od sekalo: dleta in sekalca
SSKJ²
sekálec -lca [sekau̯ca tudi sekalca] m (ȃ)
1. kdor kaj seka: postal je sekalec drv; sekalec kamna, kovin
2. dletast zob v sprednjem delu čeljusti za sekanje, trganje hrane: izpuliti sekalec; podočnika in sekalci / podaljšani sekalci pri glodavcih
♦ anat. vsak od štirih sprednjih zob v eni čeljusti
SSKJ²
sekálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sekanje: sekalno orodje / sekalni stroj
♦ agr. sekalni kosilnik kosilnik, ki z rezili na ležeči osi kosi, seklja travo, koruznico
SSKJ²
sekálnica -e ž (ȃ)
1. prostor, obrat za sekanje: delati v sekalnici
2. stroj za sekanje: električna sekalnica za meso
3. knjiž. kuhinjska deska: pospravila je z mize kruh in sekalnico
SSKJ²
sekálnik -a m (ȃ)
stroj za sekanje: sekalnik pločevine
♦ les. stroj za sekanje manj vrednega tehničnega lesa v sekance
SSKJ²
sekálo -a s (á)
1. priostren kovinski del orodja za sekanje: zasaditi sekalo v tnalo; sekalo krampa, sekire
2. priprava ali orodje za sekanje: dleta in sekala / sekalo za meso, repo
SSKJ²
sékanec -nca m (ẹ̑)
nekdaj večji žebelj za okovanje navadno cokel: sekanci so škrtali po kamenju
// žebelj brez glavice za pritrjevanje napetnikov: zabiti sekanec v peto
♦ nav. mn., les. enakomerno nasekani koščki lesa za pridobivanje celuloze, lesovine
SSKJ²
sékanica -e ž (ẹ̑)
gastr. drobno sesekljano ali zmleto, navadno surovo meso z različnimi začimbami: sekanica iz govejega, svinjskega mesa; sekanica za tatarski biftek
// omaka iz takega mesa: delati sekanico
♦ les. na obeh koncih odsekana oblica; enakomerno nasekani koščki lesa za pridobivanje celuloze, lesovine; sekanec
SSKJ²
sékanje -a s (ẹ́)
glagolnik od sekati: sekanje drv; sekira za sekanje mesa / sekanje drevja / sekanje in požiganje suhih vej / sekanje s sabljami
SSKJ²
sékans -a m (ẹ̑)
geom., v zvezi sekans kota število, določeno z razmerjem med dolžino hipotenuze in dolžino kotu priležne katete v pravokotnem trikotniku:
SSKJ²
sekánta -e ž (ȃ)
geom. premica, ki seka krivuljo ali ploskev v dveh točkah; sečnica1: sekanta elipse, parabole; smer sekante
SSKJ²
sekánten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. siten, zajedljiv: sekanten človek; bila je zelo sekantna
SSKJ²
sekáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na sekače ali sekanje: sekaški tečaj / sekaške brigade
SSKJ²
sékati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z udarjanjem z ostrim predmetom
a) delati kose, dele: ves dan so sekali drva; sekati kamenje, les, šoto; sekati meso
b) delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: sekati drevje, grmovje / sekati v svojem gozdu; letos niso še nič sekali / sekati steljo, zelje
c) odstranjevati: sekati veje z drevesa / upornikom so sekali glave; pren., ekspr. sekati korenine zla
č) poškodovati: stroj seka blago
2. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: cesta seka reko; do nesreče je prišlo tam, kjer se sekata cesta in železnica
// biti speljan, voditi čez kaj sploh: pobočje sekajo steze / nova cesta seka kmetijo na dvoje / vodna gladina seka bok ladje
3. ekspr. prekinjati določeno stanje: svetloba seka temo / ostri žvižgi so sekali tišino
4. ekspr. udarjati, tolči: sekati s palicami; orla sta se sekala s kljuni / dolge veje so ga sekale po obrazu / strele so sekale v drevesa / po tlaku sekajo okovani čevlji / s puškami so sekali po sovražniku streljali na sovražnika; pren. govornikove besede so sekale po poslušalcih
5. pog., ekspr., v zvezi z jo iti, hoditi: kam jo pa sekaš; sekati jo peš
6. pog., ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga ne boš nehal sekati, boš kaznovan / žena mu ga seka
● ekspr. nihalo ure je grozeče sekalo udarjalo, bilo; ekspr. sekati besede, stavke izgovarjati besede, stavke z ostrimi premori; pog. z avtom sekati ovinek prevoziti ga v skoraj ravni črti; tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. brenclji so neusmiljeno sekali pikali
♦ etn. sekati pirhe, pomaranče metati v pirhe, pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje; geom. premica seka krog; gozd. sekati na golo tako, da ne ostane nobeno drevo
    sékati se 
    trgati se po pregibih: blago, svila se seka
    ●     ekspr. zakaj se ljudje koljejo in sekajo pobijajo, morijo
    sékan -a -o:
    spregovoril je s sekanim glasom; sekana polena
SSKJ²
sekatúra -e ž (ȗ)
knjiž. povzročanje neprijetnosti, slabe volje s pretiranimi zahtevami: s sekaturo doseči kaj / zlobne sekature
SSKJ²
sékcija -e ž (ẹ́)
1. notranja organizacijska enota uprave, ustanove, društva, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote, odsek: ustanoviti sekcijo; v društvu uspešno delajo številne sekcije / dramska, likovna sekcija; leksikološka in dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik; sestanek tehniške sekcije terminološke komisije
2. knjiž. del, odsek: osrednja sekcija mostu je poškodovana; montirali so zadnjo sekcijo ladje / sekcija 1 A na karti
3. med. preiskovanje trupla ali organov z rezanjem zaradi ugotovitve njihove zgradbe: opraviti sekcijo
● publ. delali so plenarno in po sekcijah ločeno po skupinah in obravnavani tematiki; sekcija godal, pihal skupina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sékcijski tudi sekcíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ)
nanašajoč se na sekcijo: sekcijski vodja / sekcijski izvid
● publ. plenarna in sekcijska predavanja predavanja, ločena po skupinah in obravnavani tematiki
SSKJ²
sékel -kla m (ẹ́)
šekel: tehtati s sekli / plačati šestdeset seklov za zemljišče
SSKJ²
sekíra -e ž (í)
orodje za sekanje iz držaja in na njem nasajenega rezila: zasaditi sekiro v tnalo; sekati s sekiro; sekira in žaga / list, toporišče sekire / sekira se je skrhala; nabrusiti sekiro; nasaditi sekiro / dvoročna ki se drži z dvema rokama, enoročna sekira ki se drži z eno roko; mesarska sekira; sekira za cepljenje, obsekavanje, tesanje
● ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; ekspr. odložili so sekire in motike prenehali so delati; ekspr. izkopati, zakopati bojno sekiro začeti, končati boj
♦ arheol. kopitasta sekira (čevljarskemu) kopitu podobna neprevrtana sekira iz kamna
SSKJ²
sekíranje -a s (ȋ)
glagolnik od sekirati: siti so že njegovega sekiranja / nepotrebno sekiranje za kaj
SSKJ²
sekírast -a -o prid. (í)
podoben sekiri: sekirasta oblika / žival ima sekiraste noge
SSKJ²
sekírati -am nedov. (ȋ)
pog. s pretiranimi zahtevami povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: sin ju pogosto sekira; sekirati podrejene
    sekírati se 
    vznemirjati se, mučiti se: zakaj se tako sekiraš; nič se ne sekiraj, vse se bo uredilo
SSKJ²
sekíren -rna -o (ȋ)
pridevnik od sekira: sekirni držaj
SSKJ²
sekírica -e ž (í)
manjšalnica od sekira: sekati s sekirico; ostra sekirica / gasilska, jamska sekirica
● zastar. zabeležiti melodijo s sekiricami z notami
SSKJ²
sekiríšče -a s (í)
knjiž. toporišče (sekire): počeno sekirišče
SSKJ²
sekljáč -a m (á)
polkrožen nož z dvema ročajema za sekljanje zelenjave, začimb, mesa:
SSKJ²
sekljálnik -a m (ȃ)
električni aparat za sekljanje: dati zelenjavo v sekljalnik; sesekljati, zmešati sadje s sekljalnikom; večnamenski električni sekljalnik
SSKJ²
sekljánje -a s (ȃ)
glagolnik od sekljati: sekljanje čebule, mesa / deska za sekljanje
SSKJ²
sekljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. s hitrim udarjanjem z ostrim predmetom, navadno nožem, delati (zelo) majhne, drobne dele: sekljati čebulo, orehova jedrca; sekljati meso; sekljati z nožem
2. nav. ekspr. s hitrim udarjanjem z ostrim predmetom delati majhne zareze, zarezice: sekljati rob mize; sekljati z nožičem
● pog., ekspr. kaj ga pa sekljaš počenjaš neumnosti, lahkomiselnosti
    seklján -a -o:
    sekljana zelenjava; sekljano meso
SSKJ²
sékovski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Seckau: sekovski meščani / slovenska imena v knjigah sekovske škofije / sekovski rokopisi
SSKJ²
sekrécija -e ž (ẹ́)
biol. izločanje organizmu potrebne snovi iz žlez na notranjo ali zunanjo površino telesa: minimalna, povečana sekrecija; sekrecija lojnic, znojnic / notranja sekrecija neposredno v kri ali mezgo
SSKJ²
sekrét -a m (ẹ̑)
1. biol. organizmu potrebna snov, ki jo izločajo žleze na notranjo ali zunanjo površino telesa: izločati sekrete; sekreti in ekskreti
2. vulg. stranišče: zanemarjen sekret
SSKJ²
sekretár -ja m (á)
1. visoki funkcionar kake organizacije, telesa: izvoliti sekretarja; poslovni sekretar; pogovor, sestanek s sekretarjem; kandidat za sekretarja; direktor in sekretar / generalni sekretar Organizacije združenih narodov / državni sekretar funkcionar, ki je po položaju prvi za ministrom / ameriški državni, obrambni sekretar zunanji, obrambni minister Združenih držav Amerike
// v socializmu visoki funkcionar, odgovoren za določeno področje občinske, pokrajinske, republiške, zvezne uprave: imenovati, razreševati sekretarje; dolgoletni sekretar / občinski, republiški sekretar / partijski sekretar
2. kdor opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle; tajnik: zapisnik je napisal sekretar; sekretar društva / bil je njegov osebni sekretar
3. omari podoben kos pohištva z navadno nagnjeno ploskvijo za pisanje; sekreter: zakleniti pisma v predal sekretarja
SSKJ²
sekretariát -a m (ȃ)
1. organ iz navadno voljenih visokih funkcionarjev kake organizacije, telesa: imenovati nove člane sekretariata; poročilo, stališča sekretariata; predstavniki sekretariata / generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije
// v socializmu najvišji organ za določeno področje občinske, pokrajinske, republiške, zvezne uprave: ustanoviti sekretariat; sekretariati Zveznega izvršnega sveta / občinski, zvezni sekretariat; sekretariat za notranje zadeve; sekretariat za prosveto in kulturo
2. skupina ljudi, ki opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: kongres je izvolil sekretariat
SSKJ²
sekretárka -e ž (á)
1. visoka funkcionarka kake organizacije, telesa: sestanek s sekretarko / generalna sekretarka; sekretarka za socialno varstvo / državna sekretarka funkcionarka, ki je po položaju prva za ministrom / ameriška zunanja sekretarka zunanja ministrica Združenih držav Amerike
2. ženska, ki opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle; tajnica: zaposlili so novo sekretarko / sekretarka Rdečega križa
SSKJ²
sekretárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na sekretarje: sekretarske dolžnosti, funkcije / sekretarske volitve
♦ pravn. njegov sekretarski mandat je potekel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sekretárstvo -a s (ȃ)
funkcija sekretarja: odpovedati se sekretarstvu
SSKJ²
sekretêr -ja m (ȇ)
omari podoben kos pohištva z navadno nagnjeno ploskvijo za pisanje: kupiti sekreter; predal sekreterja
SSKJ²
séks -a m (ẹ̑)
1. spolni odnos: dober, varen seks; seks s partnerjem / seks s kondomom / analni, oralni, vaginalni seks
2. spolnost: seks je osrednji problem njegove proze / ljubezen in seks
● skupinski seks pri katerem je udeleženih več ljudi; v prid. rabi: seks šop trgovina s predmeti za spolno vzburjanje, zadovoljevanje; seks turizem pojav, da kdo potuje predvsem z namenom zadovoljevanja lastnih spolnih potreb; ekspr. seks bomba spolno zelo privlačna ženska
SSKJ²
séks... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na spolnost: seksšop in seks šop, seksturizem in seks turizem, seksbomba in seks bomba
SSKJ²
seksagezimálen -lna -o prid. (ȃ)
mat. ki ima za osnovo število šestdeset: seksagezimalni sistem; seksagezimalna delitev
SSKJ²
seksapílen -lna -o prid. (ȋ)
spolno privlačen: seksapilna igralka
SSKJ²
séksati -am nedov. (ẹ̑)
pog. imeti spolne odnose: seksati s svojo ženo, prostitutkami; seksati z ženskami, moškimi; seksati pogosto, redno, trikrat na teden, vsak dan; seksati brez kondoma, s kondomom; radi seksajo / dobro seksa je dober ljubimec
// opravljati spolno združitev s kom: tako sta bila neučakana, da sta seksala kar v avtu, dvigalu
SSKJ²
séksi -- prid. (ẹ̑)
pog. spolno privlačen: je majhna in ne preveč seksi; seksi dekle / ima seksi noge
SSKJ²
seksíst -a m (ȋ)
kdor zapostavlja pripadnike določenega spola, navadno ženske: aroganten, vulgaren seksist; patološki seksist; rasisti, šovinisti in seksisti
SSKJ²
seksístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na seksiste ali seksizem: seksistični stereotipi; seksistična izjava, opazka; seksistično mišljenje / seksistična družba
SSKJ²
seksízem -zma m (ī)
miselnost ali ravnanje, ki temelji na zapostavljanju pripadnikov določenega spola, navadno žensk: delodajalca obtožujejo seksizma in kratenja delavskih pravic; moški seksizem; boj proti seksizmu; seksizem, rasizem in diskriminacija
SSKJ²
seksológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za seksologijo: kongres seksologov
SSKJ²
seksologíja -e ž (ȋ)
veda, ki raziskuje človekovo spolnost: ukvarjati se s seksologijo
SSKJ²
seksológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za seksologijo: priznana seksologinja; psihologinja in seksologinja
SSKJ²
seksolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na seksologijo: seksološka študija / seksološka vzgoja spolna vzgoja
SSKJ²
séksta -e ž (ẹ̑)
glasb. interval v obsegu šestih diatoničnih stopenj: zaigrati seksto; mala v obsegu štirih celih tonov, velika seksta v obsegu štirih celih tonov in poltona
// šesta diatonična stopnja glede na dani ton:
SSKJ²
sekstánt -a m (ā á)
astron. priprava za merjenje višine nebesnih teles nad obzorjem in kotnih razdalj med njimi: meriti s sekstantom
SSKJ²
sekstét -a m (ẹ̑)
glasb. ansambel, sestavljen iz šestih instrumentalistov ali pevcev: nastop seksteta / godalni, pevski sekstet
// skladba za tak ansambel: zbirka sekstetov
SSKJ²
seksuálen -lna -o prid.(ȃ)
spolen: seksualna zrelost / seksualni užitki; seksualne potrebe, želje; seksualna privlačnost; seksualno življenje / seksualni prestopnik; seksualna razbrzdanost / seksualna morala; seksualna vzgoja / seksualna revolucija obdobje spremenjenega gledanja družbe na spolnost
    seksuálno prisl.:
    seksualno se izživljati
SSKJ²
seksualízem -zma m (ī)
knjiž. poudarjanje spolnosti: protest proti seksualizmu v umetnosti / alkoholizem in seksualizem pri mladih spolno izživljanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
seksualizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. gledati na kaj s stališča spolnosti: seksualizirati človeka
    seksualizíran -a -o:
    seksualizirano prijateljstvo
SSKJ²
seksuálnost -i ž (ȃ)
spolnost: stopnje v razvoju seksualnosti / človek z zelo razvito seksualnostjo spolnim nagonom / perverzna seksualnost
SSKJ²
séksus -a m (ẹ̑)
knjiž. spolni nagon: eros in seksus
SSKJ²
sékt -a m (ẹ̑)
peneče (se) vino: ponudila jim je sekt; steklenica sekta
SSKJ²
sékta -e ž (ẹ̑)
verska skupnost, ki se je odcepila od kake že utrjene verske skupnosti, cerkve; ločina: pridobiti koga za sekto; totalitarna novodobna sekta; pripadniki, ustanovitelji sekte / verska sekta; pren., ekspr. sekta političnih skrajnežev
SSKJ²
sektánt -a m (ā á)
knjiž. pripadnik sekte: imeli so ga za sektanta
SSKJ²
sektántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na sektante ali sektantstvo: bil je v neki sektantski skupnosti / sektantski obredi
SSKJ²
sektántstvo -a s (ā)
knjiž. pojavljanje, obstajanje sekt: zgodovina religioznega sektantstva
SSKJ²
séktar -ja m (ẹ̑)
knjiž. pripadnik sekte: preganjati sektarje
SSKJ²
sektáš -a m (á)
nav. slabš. kdor zastopa skrajna, doktrinarna stališča v svoji skupini, organizaciji, zlasti politični: biti sektaš; odstraniti iz svojih vrst sektaše in oportuniste
SSKJ²
sektášenje -a s (á)
glagolnik od sektašiti: vzrok za nedejavnost je v organizacijski razpuščenosti in sektašenju; sektašenje in oportunizem
SSKJ²
sektášiti -im nedov. (á ȃ)
nav. slabš. zastopati skrajna, doktrinarna stališča v svoji skupini, organizaciji, zlasti politični: nikoli ni sektašil; v nekaterih organizacijah so sektašili
SSKJ²
sektáški -a -o prid.(á)
nanašajoč se na sektaše ali sektaštvo: nasprotovati sektaškim stališčem / sektaška politika / sektaška skupina
    sektáško prisl.:
    ravnati sektaško
SSKJ²
sektáštvo -a s (ȃ)
nav. slabš. sektaško mišljenje ali ravnanje: boriti se proti sektaštvu; očitali so jim sektaštvo in dogmatizem / politično sektaštvo
SSKJ²
séktor -ja m (ẹ́)
1. predel, del: razdeliti ozemlje na sektorje; severni sektor mesta / odkopni sektor
♦ geom. krogelni sektor krogelni izsek; voj. sektor del zemljišča na bojišču ali v zaledju, na katerem deluje določena vojaška enota
2. navadno s prilastkom področje, panoga1: rudarstvo in drugi gospodarski sektorji / dela v kmetijskem sektorju v kmetijstvu / sekundarni, terciarni sektor sekundarne, terciarne dejavnosti / javni, zasebni sektor
// del delovne organizacije, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote; oddelek: dela v komercialnem sektorju; nabavni, razvojni sektor; vodja sektorja
SSKJ²
séktorski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na sektor: sektorska razdelitev / sektorski poligon / zbrali so se v sektorski pisarni
SSKJ²
sekuláren -rna -o prid. (ȃ) knjiž.
1. nanašajoč se na dobo stotih let, stoleten: sekularen razvoj / sekularne izkušnje
2. izjemen, izreden, edinstven: sekularen umetnik; ta roman je sekularno delo
3. posveten, sveten: sekularna umetnost
SSKJ²
sekularizácija -e ž (á)
glagolnik od sekularizirati: sekularizacija literature, šolstva, življenja / sekularizacija cerkvene posesti
SSKJ²
sekularizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. povzročiti, da kaj izgubi verski, cerkveni značaj: sekularizirati šolstvo
// pravn., zgod. spremeniti cerkveno premoženje v posvetno, državno: sekularizirati cerkveno posest
    sekularizíran -a -o:
    sekularizirana družba
SSKJ²
sekúlja -e ž (ú)
zool. srednje velika rjava žaba s temnimi lisami, ki živi v vlažnih gozdovih, na močvirnih travnikih, Rana temporaria: prezimovanje, selitev sekulj; krastače in sekulje / žaba sekulja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sekúnda -e ž (ȗ)
1. enota za merjenje časa, šestdeseti del minute: šteti sekunde; svetilnik je zasvetil vsakih deset sekund; čez nekaj sekund bo poldne; desetinka sekunde je odločala o prvem mestu; meriti čas na sekundo natančno / kandidati imajo trideset sekund (časa) za premislek
2. glasb. interval v obsegu dveh diatoničnih stopenj: zaigrati sekundo; mala ki obsega pol tona, velika sekunda ki obsega cel ton
// druga diatonična stopnja glede na dani ton: oktava in sekunda
● ekspr. vsaka sekunda je bila dragocena zelo je bilo treba hiteti; ekspr. prihaja do sekunde točno zelo; ekspr. v preblisku sekunde je spremenil načrt v trenutku, v hipu
♦ geom. (kotna) sekunda šestdeseti del kotne minute; mat. ločna sekunda enota za merjenje dolžine loka, tritisočšeststoti del ločne stopinje
SSKJ²
sekundánt -a m (ā á)
1. priča pri dvoboju: izbrati si sekundanta
2. šah., šport. kdor pomaga, svetuje igralcu, zlasti v boksu, šahu: sekundant je spodbujal tekmovalca
SSKJ²
sekundáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž.
1. ki je po pomembnosti na drugem mestu, drugoten: sekundarni nagibi za kako dejanje; ekonomski uspeh je tu sekundaren; sekundarna naloga, vloga česa / slikarstvo je zanj sekundarnega pomena manj pomembno / sekundarna počitniška bivališča
2. ki se pojavi za prvim, glavnim: sekundarni učinki eksplozije; sekundarne motnje / sekundarni pojavi
3. ki se opravi na drugi stopnji: sekundarna predelava lesa; sekundarne raziskave; sekundarno zdravstvo / sekundarno izobraževanje srednješolsko izobraževanje
● knjiž. sekundarni literarni, zgodovinski viri posredni, obrobni podatki
♦ arhit. sekundarna os os, navadno prečna, v kateri potekajo stranski konstrukcijski, kompozicijski elementi; biol. sekundarni spolni znaki dlakavost, glas, mlečne žleze; ekon. sekundarne dejavnosti gradbeništvo, industrija, obrt; elektr. sekundarno navitje navitje na izhodni strani transformatorja; fiz. sekundarne barve barve, sestavljene iz osnovnih barv; kem. sekundarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo preide v keton; med. sekundarne krvavitve; soc. sekundarna skupina skupina, za katero je značilen formalen odnos med njenimi člani; sekundarna socializacija socializacija v izobraževalnem procesu
SSKJ²
sekundárij -a m (á)
knjiž. oddelčni zdravnik v bolnišnici: postal je sekundarij
SSKJ²
sekundárnost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost sekundarnega: primarnost materije in sekundarnost mišljenja
SSKJ²
sekúnden -dna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na sekundo: sekundni kazalec / poki so se ponavljali v sekundnih presledkih
SSKJ²
sekundírati -am nedov. (ȋ) knjiž.
1. biti priča pri dvoboju: večkrat je sekundiral
2. podpirati, dopolnjevati koga, zlasti z besedami: sekundirati prijatelju / vneto mu je sekundiral pritrjeval
SSKJ²
sekúndnik -a m (ȗ)
knjiž. sekundni kazalec: premikanje sekundnika
SSKJ²
sekvénca -e ž (ẹ̑)
film. zaporedje več kadrov, povezanih v zaključeno celoto: uvodne sekvence kažejo, da bo film zanimiv; ogledati si nekaj sekvenc filma; dobro izdelana sekvenca plesa / filmska sekvenca
// knjiž. temu podobno zaporedje česa v kaki celoti: sklepne sekvence besedila; sekvence gibov, znakov / v igri je več tragičnih sekvenc prizorov
♦ glasb. ponavljanje motiva na različnih stopnjah tonske lestvice; rel. pesem pri maši med berilom in evangelijem
SSKJ²
sekvéncer -ja m (ẹ́)
naprava za obdelavo in urejanje zvoka, zlasti pri določanju časovnega sosledja dogodkov za večje število zvokov, naprav: glasbena postaja z vdelanimi sekvencerji; sekvencer in sempler / orgelski sekvencer; sekvencer bobnov
// računalniški program za tako obdelavo: ukazni sekvencer
SSKJ²
sekvénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sekvenco: sekvenčni posnetek / sekvenčna analiza / sekvenčna kompozicija
♦ rač. sekvenčni računalnik računalnik, ki obdeluje podatke z vmesnim odlaganjem informacij v pomnilnik; sekvenčno vezje vezje s pomnilno lastnostjo
SSKJ²
sekvéster -tra m (ẹ́)
pravn., nekdaj uradno določeno začasno upravljanje premoženja: postaviti podjetje pod sekvester
// uradno določen začasni upravitelj premoženja: bil je sekvester tovarne
♦ med. odmrlo tkivo, zlasti kosti, sredi zdravega tkiva
SSKJ²
sekvestrácija -e ž (á)
glagolnik od sekvestrirati: preklicati sekvestracijo posestva / sekvestracija kostnega tkiva
SSKJ²
sekvestrírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn., nekdaj uradno določiti začasno upravljanje premoženja: sekvestrirati posestvo; deželna vlada je sekvestrirala rudnik
♦ med. odmrli del tkiva sekvestrira se loči od zdravega tkiva
    sekvestríran -a -o:
    sekvestrirano premoženje, zemljišče
SSKJ²
sekvója -e ž (ọ̑)
bot. veliko parkovno iglasto drevo, Sequoiadendron giganteum: mogočna, stara sekvoja; les sekvoje; nasad sekvoj / gorska, kalifornijska sekvoja
SSKJ²
sèl slà [səl in səu̯] m (ə̏ ȁ)
1. kdor prinaša kako novico ali sporočilo: sel je oddal sporočilo / pismo jim je prinesel hitri sel; poštni sel
♦ ptt posebni sel ki dostavlja nujno pošto, navadno telegrame, v širšem okolišu pošte
2. kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo: razposlali so sle po vaseh, da bi pripeljali ljudi v mesto / bataljonski sel / sli vlade so dobro opravili svoje delo
SSKJ²
selcírati -am [tudi səlcirati] nedov. (ȋ)
zastar. uriti se v strumnem korakanju, drži in vajah z orožjem; eksercirati: vojaki so morali ves dan selcirati
SSKJ²
sélec -lca m (ẹ̑)
zool., navadno v zvezi sokol selec sokol, zgoraj modro siv s temnejšimi prečnimi progami in črnkasto glavo, Falco peregrinus:
SSKJ²
selékcija -e ž (ẹ́)
1. izločanje iz večje količine, množine po določenih kriterijih; izbiranje, odbiranje: opravljati selekcijo; selekcija gradiva, podatkov; namerna selekcija rastlin, živali / selekcija tekmovalcev / izboljšati kakovost s selekcijo
2. šport. moštvo, skupina najboljših igralcev, tekmovalcev: izločili so ga iz selekcije; uvrstiti se v selekcijo; republiška selekcija rokometašev
♦ biol. naravna selekcija ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; umetna selekcija odbiranje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki najbolj ustrezajo rejčevim željam, potrebam; ped. (šolska) selekcija ločevanje, razvrščanje učencev ob vstopu v šolo, med šolanjem po določenih kriterijih
SSKJ²
selekcíjski in selékcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́)
nanašajoč se na selekcijo: selekcijski postopek; kritično selekcijsko merilo / selekcijska komisija festivala / selekcijska teorija teorija, po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst; darvinizem
♦ agr. selekcijska postaja postaja za načrtno odbiranje najboljših rastlin, živali za vzgojo novih vrst, pasem; vet. selekcijska reja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
selekcionár -ja m (á)
agr., vet. kdor se poklicno ukvarja s selekcijo rastlin, živali; izbiralec, odbiralec: selekcionarji so vzgojili nove odporne vrste
SSKJ²
selekcionírati -am nedov. in dov. (ȋ)
izločati iz večje količine, množine po določenih kriterijih; izbirati, odbirati: selekcionirati študijske programe; v uredništvu rokopise selekcionirajo; mehanično, sistematično selekcionirati / selekcionirati predavatelje, tekmovalce / ta šola učence zelo selekcionira
♦ agr., vet. selekcionirati prašiče; selekcionirati seme za vzgojo boljše sorte
    selekcioníran -a -o:
    selekcionirana skupina; selekcionirana sadna vrsta; selekcionirano seme
SSKJ²
selekcioníst -a m (ȋ)
agr., vet. kdor se poklicno ukvarja s selekcijo rastlin, živali; izbiralec, odbiralec: začel je delati kot selekcionist povrtnin
SSKJ²
selektíven -vna -o prid. (ȋ)
izbiren, odbiralen: selektivni kriteriji; selektivno gojenje rastlin, živali / selektivni postopek selekcijski / publ. selektivna razvojna politika; ta šola je zelo selektivna
♦ gozd. selektivno redčenje redčenje, sekanje dreves, ki ovirajo rast določenih dreves
    selektívno prisl.:
    selektivno redčiti gozd
SSKJ²
selektívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost selektivnega: načelo selektivnosti / selektivnost pri odobravanju kreditov
♦ rad. sposobnost radijskega, televizijskega sprejemnika, da loči želeni oddajnik od drugih
SSKJ²
seléktor -ja m (ẹ́)
kdor izbira, odbira; izbiralec, odbiralec: selektor filmov; mnenje selektorjev o novih gledaliških predstavah / ta šola je temeljit selektor
// šport. kdor izbira, odbira najboljše igralce, tekmovalce za tekmovanje: določiti selektorja; selektor slovenske nogometne reprezentance
♦ agr. stroj ali priprava za odbiranje semena
SSKJ²
seléktorica -e ž (ẹ́)
ženska, ki izbira, odbira: nominirance je izbrala državna selektorica; programska selektorica festivala; mnenje selektorice
// šport. ženska, ki izbira, odbira najboljše igralke, tekmovalke za tekmovanje: selektorica slovenske ženske izbrane vrste; trenerka in selektorica
SSKJ²
seléktorka -e ž (ẹ́)
ženska, ki izbira, odbira: selektorka festivala; selektorka za kulturne dejavnosti
// šport. ženska, ki izbira, odbira najboljše igralke, tekmovalke za tekmovanje: selektorka ženske teniške reprezentance; trenerka in selektorka
SSKJ²
seléktorski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na selektorje ali selekcijo: selektorsko delo / selektorska komisija
SSKJ²
selén -a m (ẹ̑)
kem. nekovina rdeče ali črne barve, ki samo na svetlem prevaja elektriko, element Se:
SSKJ²
selenít -a m (ȋ)
domnevno bitje, ki živi na luni: zgodbe o selenitih / knjiž. selenita z vesoljske ladje sta varno pristala na luni vesoljca
SSKJ²
selenografíja -e ž (ȋ)
astron. veda o Luninem površju: ukvarjati se s selenografijo
SSKJ²
selenográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na selenografijo: selenografske študije / selenografski zemljevid; selenografske koordinate
SSKJ²
selénov -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na selen: selenove spojine / selenova kislina
SSKJ²
selénski -a -o prid. (ẹ̑)
v zvezah: elektr. selenski usmernik usmernik na osnovi polprevodniških lastnosti selena; fiz. selenski fotoelement priprava, ki deluje kot izvir električne napetosti, ko je osvetljena
SSKJ²
sélfáktor -ja m (ẹ̑-á)
tekst. predilni stroj, ki stenj razteza in vije v prejo: selfaktorje zamenjujejo s popolnejšimi prstančnimi stroji
SSKJ²
selfmademan -a [sélfmêjdmên] m (ẹ̑-ȇ-ȇ)
zlasti v ameriškem okolju kdor si sam, s svojo sposobnostjo, iznajdljivostjo pridobi pomemben položaj v družbi: ideal mu je bil ameriški selfmademan
SSKJ²
selílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na seljenje: selilni nagon ljudi / selilni stroški selitveni stroški
SSKJ²
selíšče -a s (í)
1. kraj, prostor naselitve: poiskati so si morali nova selišča; naselje na neprimernem selišču
2. knjiž. zaselek, naselje: to mestece je največje selišče na otoku; utrjeno, zapuščeno selišče
3. star. stanovanje, bivališče: na hribu je stalo gosposko selišče / živali so se vračale v svoja stara selišča
SSKJ²
selítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od seliti: selitev iz enega stanovanja v drugo / prisilna selitev / selitev tiskarne / proučevati selitve Slovanov / selitev delovne sile iz vasi v mesta / selitev ptic; selitev rib iz hladnih rek v topla morja
● publ. poleti se začne prava selitev narodov se začnejo množična turistična potovanja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
selíti sélim nedov. (ī ẹ́)
povzročati, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: seliti delavce v nova stanovanja / seliti živino; seliti čebele na pašo
// povzročati, da kaj spremeni svoje stalno mesto: seliti knjige v nove prostore
    selíti se 
    spreminjati stalno ali začasno bivališče: zaradi zaposlitve so se večkrat selili / seliti se na deželo, v mesto; seliti se iz kraja v kraj / seli se v novo hišo / ptice se že selijo na jug; te živali se selijo začasno spreminjajo bivališča zaradi prezimovanja, parjenja
    // spreminjati svoje stalno mesto: vrtec se je selil v novo stavbo / ekspr. bogastvo se je selilo v roke lastnikov naftnih vrelcev je prehajalo
    ●     publ. kolone avtomobilov se selijo proti morju turisti množično potujejo; ekspr. selil se je iz službe v službo pogosto je menjaval službe; ekspr. trikrat seliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči
    selèč -éča -e:
    seleč se iz enega stanovanja v drugo; seleči se vaščani; seleče se ptice
SSKJ²
selítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na selitev: selitveni stroški / selitveni tokovi; proučevati selitvena gibanja / ekspr. lotil se ga je selitveni nemir / selitvene poti ptic
SSKJ²
selívec -vca m (ȋ)
1. žival, ki začasno spreminja bivališče zaradi prezimovanja, parjenja: večina selivcev leti v Afriko / metulj selivec
2. ekspr. kdor se (rad) seli: po svoji naravi je bil selivec
SSKJ²
selívka -e ž (ȋ)
žival, ki začasno spreminja bivališče zaradi prezimovanja, parjenja: selivke so že odletele na jug / ptica selivka
♦ zool. kobilica selivka žuželka, ki se v velikih rojih seli in uničuje zelenje, Locusta migratoria; riba selivka
SSKJ²
selják -a m (á)
zastar. kmet, vaščan: hiše skromnih seljakov
SSKJ²
selján in seljàn -ána m (ȃ; ȁ á)
zastar. kmet, vaščan: seljani so se zbirali pod košato lipo
SSKJ²
seljánka1 -e ž (ȃ)
zastar. kmetica, vaščanka: težaško delo seljank
SSKJ²
seljánka2 -e ž (ȃ)
bot. rastlina z robatim steblom in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Selinum:
SSKJ²
séljenje -a s (ẹ́)
glagolnik od seliti: seljenje prebivalstva s podeželja v mesta
SSKJ²
sélka -e ž (ẹ̑)
navadno v zvezi kobilica selka kobilica, ki se seli v velikih rojih: kobilice selke so uničile ves pridelek
SSKJ²
sêlo -a s, mn. tudi séla (é)
zastar. vas, naselje: živeti na selu; učitelji iz sosednjih sel
SSKJ²
selotêjp -a m (ȇ)
pog. samolepilni trak: zalepiti s selotejpom; drži kot selotejp; v prid. rabi: selotejp papir
SSKJ²
sêlski -a -o prid. (é)
zastar. vaški1: selski otroci; selska hiša / selsko življenje
SSKJ²
sèm [səm in sem] prisl. (ə̏; ȅ)
1. izraža premikanje ali usmerjenost
a) h govorečemu; ant. tja1: napotili, peljali so se sem; obrni se, poglej, pridi, stopi sem; poslal je dva kurirja, enega sem, drugega tja / spremili so me do sem
b) s prislovnim določilom v njegovo bližino: pridi sem k meni; sedi sem v naslanjač; splezaj sem gor; pripeljali so se tu sem; star. pojdi le-sem sem(le) / elipt. fant, takoj sem / kot ukaz psu sem
c) k čemu sploh: to ne spada sem; do sem soglašam z njim / imajo novo kopališče, sem se zgrinja množica ljudi tja
// v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi govorečemu: otroci, denar sem; natakar, sem s pijačo
2. star., s prislovnim določilom poudarja premikanje ali usmerjenost od izhodišča h govorečemu: prišel je od hleva sem; od tovarne sem se je valil zadušljiv dim / sem z zahoda je pihal močen veter od zahoda / od okna sem se sliši trkanje
// poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost: že nekaj časa sem ima težave z zdravjem; bil je slabe volje že od jutra sem; od novega leta do pusta sem prav do pusta
3. navadno v zvezi s tja izraža
a) premikanje ali usmerjenost od izhodišča in nazaj: nihati sem in tja; poslal jih je najprej tja, potem pa spet sem / kupil je vozovnico za sem in tja; imel je dovolj denarja za vožnjo z ladjo sem in tja
b) premikanje v različne smeri: podila sta jih sem in tja; star. potovali so sem pa tam
// sem in tja, kdaj pa kdaj: sem pa tam so se zbrale v kavarni; sem ter tam je zakričal
4. ekspr., v zvezi sem – tja izraža pozornost, skrb za koga: vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja; teta pa ves dan: sinček sem, sinček tja
● ekspr. beseda sem, beseda tja, in prišlo je do pretepa zaradi prerekanja je prišlo do pretepa; ekspr. jeza sem, jeza tja, to bi ji moral povedati kljub jezi bi ji to moral povedati; ekspr. tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi ne morem ti ustreči, čeprav sva tovariša; star. sem pa tam je stalo kako drevo tu pa tam; sam.:, ekspr. po dolgem sem tja je končno umaknil pritožbo po dolgem omahovanju, pomišljanju; prim. semintja, sempatja, semtertja
SSKJ²
semafór -ja in -a m (ọ̑)
1. signalna naprava, ki s svetlobnimi znaki ureja promet na cesti, železnici: semafor se je pokvaril; postaviti semafor; na semaforju je gorela zelena luč; ustaviti (se) pred semaforjem / semafor gori, utripa; semafor je odprt, zaprt / cestni, železniški semafor / zvočni semafor semafor ali naprava, ki slepim in slabovidnim na prehodih za pešce z zvočnim signalom nakaže zeleno ali rdečo luč; pren., publ. zelena luč na semaforju zasebnega gostinstva
● pog. zapeljati skozi rdeči semafor skozi križišče, ko je na semaforju prižgana rdeča luč
2. elektronska naprava na stadionih, v športnih dvoranah za objavljanje rezultatov, informacij: semafor je pokazal seznam vseh nastopajočih; podatki na semaforju
SSKJ²
semafóren -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na semafor: opremiti križišče s semafornimi napravami / zastar. semaforno križišče semaforizirano križišče
SSKJ²
semaforizácija -e ž (á)
glagolnik od semaforizirati: semaforizacija križišča; prva faza semaforizacije v mestu
SSKJ²
semaforizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
opremiti s semaforji: semaforizirati križišče, prehod za pešce; semaforizirati glavni trg
    semaforizíran -a -o:
    semaforizirano križišče
SSKJ²
semafórski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na semafor: ustaviti se pred rdečo semaforsko lučjo / semaforska ureditev križišča
SSKJ²
semánji -a -e [səmanji] prid. (á)
star. sejemski: semanji prostor / četrtek je bil semanji dan / semanji vrvež
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
semánjski -a -o [səmanjski] prid. (á)
star. sejemski: semanjske stojnice / semanjski hrup
SSKJ²
semantém -a m (ẹ̑)
jezikosl. beseda, del besede kot pomenska celota:
SSKJ²
semántičen -čna -o prid.(á)
nanašajoč se na semantiko: semantična razprava / semantična analiza / semantična zgradba gesla / semantične plasti pesmi
    semántično prisl.:
    besedi se semantično pokrivata
SSKJ²
semántika -e ž (á)
jezikosl. nauk o pomenu besed, pomenoslovje: sintaksa in semantika
// knjiž. pomen, pomenskost: semantika pesmi, stavka
SSKJ²
semaziologíja -e ž (ȋ)
jezikosl. semantika, pomenoslovje
SSKJ²
semaziolóški -a -o prid. (ọ̑)
jezikosl. semantičen, pomenosloven: semaziološke raziskave
SSKJ²
séme -éna in -na s (ẹ́ ẹ́, ẹ́)
1. del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razmnoževanje: veter trosi semena; samo vsako tretje seme je vzklilo; užitna semena; plod z več semeni
// ed. več takih delov, taki deli: seme se osipa, zori; to seme ne kali; luščiti, pobirati, sejati seme; drobno, veliko seme; okuženo, zdravo seme / bučno, laneno, makovo, sončnično seme; seme iglavcev, oljaric, žitaric / praprotno seme, bot. trosi praproti; pren., ekspr. sejati seme odpora; seme zla kali
2. navadno v zvezi z biti za, pustiti za setev, razmnoževanje: ta krompir je za seme; pustiti žito za seme / letos so pšenico sejali le za seme le toliko, da jo bodo imeli za setev
3. slabš., navadno s prilastkom človek z veliko slabimi lastnostmi: nisem vedel, kakšno seme je / čudno seme, ta fant / kot psovka: ti seme hudičevo, kaj iščeš tu; izgini, seme tatinsko
● bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. snega je komaj za seme zelo malo; ekspr. nekaj tega mora ostati za seme se naj ne uniči, odpravi; ekspr. s svojim početjem je zasejal seme razdora povzročil razdor
♦ agr. potrditi seme; elitno seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; oskubeno seme ki so mu odstranjena krila; svetlo seme; biol. seme izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice; bot. seme s semensko lupino obdan embrio, iz katerega se razvije nova rastlina; ptičje seme rastlina s celorobimi listi in belimi ali rdečimi cveti v socvetju; železnik; med. izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti
SSKJ²
seménar tudi semenár -ja m (ẹ̑; á)
kdor prideluje semena ali jih prodaja: semenarji in drevesničarji
SSKJ²
semenárna -e ž (ȃ)
trgovina s semeni: kupiti semena v semenarni
SSKJ²
seménarski in semenárski -a -o prid. (ẹ̑; á)
nanašajoč se na semenarje ali semenarstvo: semenarsko orodje / semenarski obrat; semenarska zadruga
SSKJ²
seménarstvo in semenárstvo -a s (ẹ̑; ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem semen ali trgovanjem z njimi: ukvarjati se s semenarstvom; semenarstvo in sadjarstvo
SSKJ²
semenàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima veliko semen: semenat plevel
SSKJ²
seménce tudi sémence -a s (ẹ̑; ẹ́)
manjšalnica od seme: sejati semenca; kalivost semenc
SSKJ²
seménček -čka m (ẹ̑)
ekspr. manjšalnica od seme: semenčki nageljna
SSKJ²
seménčica -e ž (ẹ̑)
spolna celica, ki se pri oploditvi združi z jajčecem: gibljivost semenčic / človeške semenčice
♦ biol. dozorevanje semenčic v modu; oploditev jajčeca s semenčico
SSKJ²
seménčnica -e ž (ẹ̑) agr.
1. konoplja z ženskimi cveti: sejati semenčnico
2. semenica: vzgajati semenčnice
SSKJ²
seménčnik -a m (ẹ̑)
nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja semenčice: odstraniti semenčnike samčkom
SSKJ²
semeníca tudi sémenica -e ž (í; ẹ́)
agr. rastlina, izbrana zaradi dobrih dednih lastnosti za pridobivanje semena: vzgajati semenice
SSKJ²
semeníščan -a m (ȋ)
zastar. semeniščnik
SSKJ²
semeníšče -a s (í)
zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti semenišče / iti v semenišče / malo semenišče zavod za srednješolce, ki nameravajo študirati bogoslovje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
semeníščnik -a m (ȋ)
slušatelj bogoslovja, ki stanuje v semenišču: mladi semeniščniki
SSKJ²
semeníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na semeniščnike ali semenišče: to je prvo leto njegovega semeniškega življenja / semeniški duhovnik / semeniška knjižnica
SSKJ²
semenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od semeniti: zgodnja semenitev; cvetenje in semenitev dreves, vrtnic / semenitev krav
SSKJ²
semeníti -ím nedov. (ī í)
1. delati seme: nekatere drevesne vrste pogosto semenijo
2. biol., vet. osemenjevati: semeniti krave
SSKJ²
semènj -mnjà in sèmenj -mnja [səmənj] m (ə̏ ȁ; ə̀)
1. sejem1: v trgu je semenj; iti na semenj, nar. v semenj; kupiti vola na semnju; spomladanski semenj / prodajati po semnjih / živinski semenj
● ekspr. pred hišo je cel semenj velik hrup, trušč; star. zbralo se je ljudi za dober semenj veliko; če imajo otroci denar, imajo kramarji semenj
2. star. darilo, spominek s sejma: prinesel ji je semenj / vprašala ga je, kaj ji je kupil za semenj
SSKJ²
semenják -a m (á)
1. agr. rastlina, zlasti drevo, izbrana zaradi dobrih dednih lastnosti za pridobivanje semena: gojiti semenjake; oreh semenjak
2. vet. plemenska žival moškega spola, katere seme se uporablja za osemenjevanje: vzrediti semenjaka; bik, merjasec semenjak
♦ anat. parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod
SSKJ²
seménje -a s (ẹ̑)
več semen, semena: semenje kali; odstraniti papriki semenje; luščenje semenja; razmnoževanje rastlin s semenjem / bučno, žitno semenje
SSKJ²
sèmenjski -a -o [səmənjski] prid. (ə̀)
sejemski: prazen semenjski prostor
SSKJ²
seménka -e ž (ẹ̑)
1. agr., vrtn. mlada rastlina, zrasla iz semena: semenke in potaknjenci
2. seme: odstraniti kumaricam semenke
SSKJ²
semenogójec -jca m (ọ̑)
kdor se (poklicno) ukvarja s pridelovanjem semen: kupovati seme pri priznanih semenogojcih
SSKJ²
semenogójski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na semenogojce ali semenogojstvo: semenogojska razstava
♦ agr. semenogojska postaja selekcijska postaja
SSKJ²
semenogójstvo -a s (ọ̑)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem semen: semenogojstvo in sadjarstvo
SSKJ²
semenojéd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
ki se hrani s semeni: ščinkavci, strnadi in druge semenojede ptice
SSKJ²
seménovka -e ž (ẹ̄)
nav. mn., bot. rastline, ki razvijejo cvete in semena, Spermatophyta:
SSKJ²
semenovòd -óda m (ȍ ọ́)
biol. cevast organ, po katerem gredo semenčice iz obmodka: semenovod in jajcevod
♦ med., vet. vnetje semenovoda
SSKJ²
seménski tudi sémenski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ́)
nanašajoč se na seme: semenski ovoj; semenska vlakna / semensko olje olje iz semen oljnih rastlin / pridelovati semenski krompir; semenska pšenica / semenski okoliš
♦ agr. semenski plašč tkivo, ki navadno obdaja semensko zasnovo ali tudi seme; anat. semenska celica semenčica; semenska žleza parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod; biol. semenska tekočina izloček prostate in drugih žlez, ki omogoča gibanje semenčic; bot. semenska zasnova organ, iz katerega nastane seme; gozd. semenska plantaža plantaža cepljenih gozdnih dreves za pridobivanje semena; zool. semenska vrečka organ samic nekaterih živali, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice
SSKJ²
seméster -tra m (ẹ́)
šol. polovica študijskega leta, polletje: vpisati se v prvi semester; slušatelji tretjega semestra; oddati nalogo do konca semestra / poletni, zimski semester / šol. žarg. ima osem semestrov prava
SSKJ²
semestrálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na semester: semestralni izpitni rok / semestralne počitnice počitnice po prvi polovici študijskega leta / semestralni učni program
SSKJ²
seméstrski -a -o prid. (ẹ́)
šol. semestralen: semestrske počitnice
SSKJ²
sémi... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na pol, polovico: semifinale, semihumiden
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sémifinále -a m (ẹ̑-ȃ)
šport. izločilno tekmovanje za nastop v finalu; polfinale
SSKJ²
sémifinalíst -a m (ẹ̑-ȋ)
šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v polfinalu; polfinalist
SSKJ²
seminár -ja m (ā)
1. skupek organiziranih predavanj z določenega področja za dodatno izobraževanje odraslih: udeležiti se seminarja; organizirati seminar; predavati na seminarju; tridnevni seminar / pripravljalni seminar; seminar za tuje slaviste
2. šol. organizirano študijsko delo na visokošolskih ustanovah, ki dopolnjuje program rednih predavanj: voditi seminar; razpravljati o čem v seminarju / literarnozgodovinski seminar
// šol. žarg. prostor za individualno delo študentov: priti v seminar; študirati v seminarju
3. knjiž. bogoslovje, semenišče: ustanoviti seminar
SSKJ²
seminaríst -a m (ȋ)
1. udeleženec seminarja: predavanje za seminariste
2. knjiž. bogoslovec, semeniščnik: bivši seminarist
SSKJ²
seminárski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na seminar: seminarsko izpopolnjevanje / seminarski način dela / seminarska naloga; hoditi na seminarske vaje / seminarsko poslopje
SSKJ²
sèmintjà in sèm in tjà [səmintja in semintja] prisl., piše se narazen (ə̏-ȁ; ȅ-ȁ)
1. izraža premikanje v različne smeri ali položaj v njih: premikati, tekati sem in tja; blodil je sem in tja po gozdu / sem in tja so ležali ranjenci
2. izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: sem in tja je vstajal s stola in pogledoval skozi okno; sem in tja se le zgodi kaj zanimivega
3. ekspr. izraža nenačrtnost, nepremišljenost: želel je, da ne bi govorili sem in tja, ampak se odločili za predlagani načrt / ugibali so sem in tja, kaj naj storijo; sam.:, ekspr. po kratkem semintja je povedal kar naravnost po kratkem omahovanju, pomišljanju; prim. sem
SSKJ²
semiológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za semiologijo: študije semiologov
SSKJ²
semiologíja -e ž (ȋ)
veda o znakih: razprave s področja semiologije / semiologija filma
♦ med. nauk o bolezenskih znamenjih
SSKJ²
semiótičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na semiotiko: semiotična analiza / semiotična estetika
SSKJ²
semiótika -e ž (ọ́)
veda o znakih: semiotika in teorija informacije
♦ med. nauk o bolezenskih znamenjih
SSKJ²
sémiš -a m (ẹ̑)
usnj. mehko usnje s krajšimi vlakni iz telečjih kož, kosmateno na mesni strani: torbica iz semiša; v prid. rabi: semiš čevlji
SSKJ²
semít -a m (ȋ)
pripadnik prednjeazijske jezikovne skupine: hamiti in semiti
SSKJ²
semitológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za semitske jezike in kulturo: ugleden semitolog
SSKJ²
semítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na semite: semitska ljudstva
♦ jezikosl. semitski jeziki
SSKJ²
sèmkaj [səmkaj in semkaj] prisl. (ə̏; ȅ)
star. sem, semle: prinesi pijačo semkaj; vsi so prišli semkaj / od reke semkaj je pihal lahen veter / od svoje ženitve semkaj še ni bil tako vesel
SSKJ²
sèmle [səmle in semle] prisl. (ə̏; ȅ)
ekspr. sem: semle rad prihaja / sedite semle v naslanjač; poglej semle gor
SSKJ²
semléti -méljem [səmleti in semleti] dov., semêlji semeljíte (ẹ́)
nar. zmleti: semleti žito; na drobno semleti
SSKJ²
semnjár -ja [səmnjar] m (á)
star. sejmar: krčme so bile polne semnjarjev in popotnikov
SSKJ²
sèmpatjà in sèm pa tjà [səmpatja in sempatja] prisl., piše se narazen (ə̏-ȁ; ȅ-ȁ)
sem in tja: razburjen je hodil sem pa tja / sem pa tja je rastlo kako drevo / sem pa tja išče tolažbo v pijači; sem pa tja se je plaho nasmehnila; prim. sem
SSKJ²
sêmpel -pla in sample -a [sêmpəl] m (ȇ) glasb. žarg.
posnet vzorec zvoka, glasbe, ki se uporabi kot del nove skladbe: v njihovih pesmih so uporabljeni različni balkanski sempli; sempli za novo priredbo; mešanica jazzovskih, kitarskih in simfoničnih semplov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sempervívum -a m (ȋ)
bot. rastlina z mesnatimi listi in navadno rožnatimi ali rumenkasto belimi cveti; netresk: slamnato streho je prekril sempervivum
SSKJ²
sêmplanje in samplanje -a [sêmplanje] s (ȇ) glasb. žarg.
glagolnik od semplati: klaviaturista sta s semplanjem nadomestila nadomestila brenkala in godala; postopki semplanja; predelava in semplanje
SSKJ²
sêmplati -am in samplati -am [sêmplati] nedov. (ȇ) glasb. žarg.
z elektronsko napravo jemati vzorce zvoka, glasbe v določenih časovnih presledkih in jih združevati v novo celoto: z digitalizacijo snemanja so producenti začeli na veliko semplati avtorjevo glasbeno zapuščino / semplati vzorce drugih skladateljev
SSKJ²
sêmpler in sampler -ja [sêmpler] m (é) glasb. žarg.
elektronska naprava za snemanje vzorcev zvoka, glasbe, vzorčevalnik: nota, skladba je bila zaigrana na sempler; zvoki iz semplerja / digitalni sempler
SSKJ²
sèmtertjà in sèm ter tjà [səmtertja in semtertja] prisl., piše se narazen (ə̏-ȁ; ȅ-ȁ)
sem in tja: hoditi, tavati sem ter tja; ladjo je premetavalo sem ter tja / pot je bila sem ter tja blatna / sem ter tja je povedal kako besedo; ta mir se je sem ter tja skalil; prim. sem
SSKJ²
sèn snà m, mn. tudi snôvi (ə̏ ȁ) knjiž.
1. spanje, spanec: sen ga je okrepil; prebuditi se iz globokega sna; ekspr. pogrezniti se, potoniti v sen zaspati; rahel, trden sen; sen brez sanj; noči brez sna / govoriti v snu
2. mn. kar se kot podobe, predstave pojavlja v spanju, zlasti manj trdnem; sanje: imeti lepe sne; spanje brez snov / verjeti v sne
3. kar si kdo predstavlja, želi in navadno ni osnovano na resničnosti; sanja: njegov sen se ni uresničil; varljiv sen / uresničiti svoj življenjski sen; stoletni sen naroda
● knjiž. sen mu lega na oči postaja zaspan; vznes. spati večni sen biti mrtev
SSKJ²
séna -e ž (ẹ̑)
farm. posušeni listi ali stroki kasije, ki se uporabljajo kot odvajalno sredstvo: zdravnik mu je predpisal seno; v prid. rabi: sena čaj
SSKJ²
senár1 -ja m (á)
nar. severozahodno kdor kosi, suši seno v planinah in ga spravlja v dolino: senarji so s sanmi vlačili seno v dolino
SSKJ²
senár2 -ja m (ȃ)
lit. šesterostopni jambski verz z odmorom navadno po petem zlogu: pesem v senarju
SSKJ²
senát -a m (ȃ)
1. pravn. skupina sodnikov ali sodnikov in sodnikov porotnikov, ki odloča o zadevi, o kateri teče postopek: odločitev senata; predsednik senata / poravnalni senat / sodni senat
2. v nekaterih državah zgornji dom parlamenta: izvoliti člane senata; zasedanje senata
3. zgod., pri starih Rimljanih državni zbor: senat je zavrnil konzulov predlog / iti v senat / rimski senat
SSKJ²
senáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na senat: senatni predsednik; senatna komisija / senatna zbornica / senatno poslopje
SSKJ²
senátor -ja m (ȃ)
1. v nekaterih državah član zgornjega doma parlamenta: postati senator
2. pri starih Rimljanih član državnega zbora: Cicero in drugi pomembni rimski senatorji
SSKJ²
senátorka -e ž (ȃ)
v nekaterih državah članica zgornjega doma parlamenta: kandidirala je za senatorko
SSKJ²
senátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na senatorje: senatorska čast, dolžnost / senatorsko mesto
SSKJ²
senátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na senat: senatski sklep / senatske volitve
SSKJ²
sénca -e ž (ẹ̑)
1. razmeroma temna ploskev za osvetljenim neprosojnim telesom: senca nastane, se premika; njegova senca je padala na steno; luč povzroča, ekspr. meče sence; izrazita, ostra senca; temna senca oblaka; sence tovarniških dimnikov, hiš / ekspr. igra svetlobe in sence
// ed. del, predel, kamor svetloba prihaja samo posredno: sence je ob cesti dovolj; stopiti iz sence; postaviti mizo v senco; delati, ležati v senci; dobrodejna hladna senca; gosta senca dreves / temperatura zraka v senci / drevesa dajejo dovolj sence
2. temnejše mesto na fotografiji, sliki: na posnetku so sence preveč ostre; razporeditev svetlobe in senc na sliki
3. ekspr. nejasno, v obrisih vidna postava: za šipo se je prikazala senca; črne sence so se potikale okrog; videla je senco za seboj, zato je še pospešila korak
4. rad. območje, v katerem je zaradi ovire sprejem elektromagnetnih valov, zlasti televizijskih, oslabljen: sprejemnik je v elektromagnetni senci; novi pretvornik posreduje signal v televizijsko senco / radarska senca
5. knjiž. kar kaže, izraža neprijetno, neugodno čustvo, duševno stanje: v njegovem pogledu je bila senca; obraz ji je spreletela senca; ni opazil sence v njenih očeh / z oslabljenim pomenom senca otožnosti mu je ležala na obrazu
6. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina, množina: to je vzbudilo v njej senco dvoma; pokazal ni niti sence strahu; šalo mu je vrnil brez sence zlobe / ne prenese niti sence kritike
7. ekspr., v povedni rabi kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu: njegova prva dela so le senca poznejših; reprodukcija je le senca originala
● knjiž. na družino je legla senca postala je zaskrbljena, žalostna; knjiž. na njeni vesti ni ležala nobena senca ni storila nobenega slabega, ničvrednega dejanja; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pog. ne delaj mi sence umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; ekspr. ti dogodki mečejo senco nanj ga kažejo slabšega, kot je; ekspr. razpršila sta sence, ki so ležale med njima pojasnila nesporazume, razrešila spore; ekspr. stopil je iz sence postal je opažen, pomemben; ekspr. biti, ostati, živeti v senci biti neopažen, nepomemben; ekspr. živeti v senci smrti biti v nenehni smrtni nevarnosti; imela je črne sence pod očmi modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. grozeča senca vojne nevarnost; ekspr. prepirati se za oslovo senco za nepomembne, nevažne stvari; srebrne sence na vekah oči polepšajo na veke naneseno ličilo srebrne barve; ekspr. zdaj je le še senca samega sebe zelo se je (telesno, duševno) spremenil; vznes. oditi v kraljestvo senc umreti; vlada v senci vlada, ki jo vnaprej imenuje opozicijska stranka, ker pričakuje zmago na volitvah; nesreča se ga drži kot senca pogosto je nesrečen; hodi, plazi se kot senca počasi, brezvoljno; postal je tak kot senca zelo shujšan, bled; spremlja ga kot senca je vedno v njegovi družbi; neopazno, tiho hodi za njim
♦ geom. nasebna na ploskvi, skozi katero naj bi svetlobni žarki izstopali, odsebna senca na tvorbi, ki jo povzroča del te tvorbe ali druga tvorba; med. senca bolezenska sprememba na pljučih, vidna na rentgenskem posnetku kot svetla lisa
SSKJ²
sencè -à in sènce -a [sənce] s (ȅ ȁ; ə̄)
nav. mn. del obraza ob strani čela: lasje ji pokrivajo senca; položiti prst na levo sence; čutiti bolečino v sencih; v sencih mu je kljuvalo; zadet v sence / ima osivela senca lase na sencih
SSKJ²
sencoljúben -bna -o prid. (ú ū)
ki dobro uspeva na senčnih krajih: sencoljubne rastline
SSKJ²
sénčen1 -čna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na senco: senčne lise na stropu / senčen gozd, park; senčna stran ulice; hiša na senčnem pobočju / poiskal je senčen prostor; senčno stanovanje / skozi okno je videl le senčni obris / ekspr. sedeti pod senčno lipo ki daje, dela senco
2. ki dobro uspeva na senčnih krajih: senčne rastline
3. ekspr. za človeka neprijeten, neugoden: to so senčni trenutki njegovega življenja
// ki vsebuje kaj neprijetnega, neugodnega: senčno življenje v starih hišah / vse ima svojo sončno in senčno stran
♦ gled. senčna lutka lutka, od katere je vidna samo senca na platnu, steklu; senčno gledališče gledališče, v katerem se vidijo le sence lutk, igralcev na platnu, steklu; um. senčna slika liki, ki nastanejo s projekcijo sence predmeta na zaslonu
SSKJ²
sènčen2 -čna -o (ə̏)
pridevnik od sence: senčna arterija; senčna kost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sénčenje -a s (ẹ́)
glagolnik od senčiti: senčenje rastlin / izraziti zaobljenost telesa z rahlim senčenjem / pri senčenju oči uporablja zelenkaste odtenke
SSKJ²
sénčica -e ž (ẹ̑)
ekspr. manjšalnica od senca: senčica drevesca / sedeti v hladni senčici / odgovoril mu je s senčico porogljivosti; pokazal ni niti senčice strahu
● ekspr. niti za senčico se ni oddaljil od svojega načrta prav nič
SSKJ²
senčílo -a s (í)
1. priprava za varovanje pred močno (sončno) svetlobo: odstraniti senčilo z grede; arhitekt je predvidel tudi senčila / mož z zelenim senčilom nad očmi / svetilka s senčilom s senčnikom
2. ličilo za veke: uporabljati senčilo; modro, srebrno senčilo
SSKJ²
senčína in sénčina -e ž (í; ẹ̑)
knjiž. senčen kraj, prostor: oddahniti si v prijetni senčini
SSKJ²
sénčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. povzročati, delati, da je kaj v senci: senčiti gredo; mlade rastline je potrebno senčiti
2. knjiž. dajati, delati senco: visoki kostanji senčijo dvorišče / velika ruta ji je senčila obraz zasenčevala; senčiti si oči z dlanjo; pren. noben sum ni senčil te podobe
// zastirati, zakrivati: težke zavese senčijo okno / senčiti luč
3. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove dosegati plastičen videz predmeta: senčiti neosvetljene ploskve; senčiti z barvami, s svinčnikom
4. v zvezi z oči, veke nanašati ličilo: senčiti veke s pastelnimi barvami; oči si močno senči
● knjiž. skrbi ji senčijo obraz so opazne, vidne
    sénčiti se ekspr.
    biti, nahajati se v senci: nikogar ni, da bi se senčil pod lipo / onkraj ceste se je senčilo strmo pobočje
SSKJ²
sénčka -e ž (ẹ̑)
ekspr. manjšalnica od senca: ležati v senčki
SSKJ²
sénčnat -a -o prid. (ẹ̑)
ki daje, dela senco: hlad senčnatih drevoredov; miza pod senčnato lipo
// ki ima razmeroma veliko sence: te rastline uspevajo v senčnatih krajih; dolina, pot je senčnata
SSKJ²
sénčnica1 -e ž (ẹ̑)
manjša, navadno lesena, delno odprta stavba na vrtu: sedeti v senčnici; senčnica, prerasla z bršljanom
♦ bot. dvolistna senčnica gozdna rastlina z dvema srčastima listoma in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Maianthemum bifolium
SSKJ²
sènčnica2 -e [sənčnica] ž (ə̏)
anat. parna kost med ličnico, temenico in zatilnico: poškodovati si senčnico
SSKJ²
sénčnik -a m (ẹ̑)
1. priprava na svetilki, ki ščiti pred premočno svetlobo: zamenjati senčnik; kovinski, steklen senčnik; svetilka brez senčnika
2. priprava, navadno z ročajem in zložljivo streho, za zaščito pred soncem: razpeti, zapreti senčnik; sedeti pod pisanim platnenim senčnikom / senčniki izložbenih oken
3. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči; ščitek: kapa z usnjenim senčnikom
// temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: oči mu je zastiral zelen senčnik
SSKJ²
senčnína -e ž (ī)
knjiž. senčen kraj, prostor: za hišo je bila hladna senčnina
SSKJ²
sénčnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost senčnega: senčnost poti
SSKJ²
séndvič -a m (ẹ̑)
rezini kruha, navadno namazani, med katerima so mesni izdelki, sir: jesti sendvič; naročiti pet sendvičev; v prid. rabi:, grad. sendvič plošča gradbeni element iz več različnih plasti, ki toplotno, zvočno izolira; obrt. sendvič štruca ožja daljša štruca za sendviče
SSKJ²
séne sén ž mn. (ẹ́ ẹ̑)
star. preležanina: bolniku so se naredile sene; sene na hrbtu
SSKJ²
senèc -ncà in sènec -nca [sənəc] m (ə̏ ȁ; ə̄)
star. sence: lasje ji ležijo v neredu okrog čela in sencev
SSKJ²
sénegalski in senegálski -a -o prid. (ẹ̑; ȃ)
nanašajoč se na Senegal: senegalski prebivalci
♦ bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal
SSKJ²
senén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na senó: senena bilka; senena kopica / zavretek iz senenega drobirja / seneni voz; senene grablje, vile
♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah
SSKJ²
senešál -a m (ȃ)
v Franciji
a) do 12. stoletja visok dvorni uradnik, dvorni upravitelj: postal je senešal
b) do francoske revolucije upravnik sodnega okraja:
SSKJ²
seníca -e ž (í)
nar. senik: senica je že prazna
SSKJ²
seník -a m (í)
prostor, stavba za shranjevanje sena: seniki so bili polni; prespati na seniku
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
senílen -lna -o prid. (ȋ)
1. starosten: ugotavljati zgodnje senilne pojave; senilna obolenja / moški s senilnim obrazom starikavim
♦ med. senilni marazem; senilna demenca
2. slabš. starčevski, starčevsko otročji: senilni starci; postati senilen / poslušati senilne zgodbe
SSKJ²
senílnež -a m (ȋ)
slabš. starčevski, starčevsko otročji človek: prišel je neki senilnež
SSKJ²
senílnost -i ž (ȋ)
starostna oslabelost: težko prenaša svojo senilnost; izraziti znaki senilnosti
SSKJ²
sénior -ja m (ẹ̑)
1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star navadno nad osemnajst let: tekmovanje seniorjev in juniorjev
2. kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu starejši: iščem Janeza Novaka seniorja [sen.]
♦ rel. predstojnik seniorata
SSKJ²
seniorát -a m (ȃ)
pravn., nekdaj pravica najstarejšega rodbinskega člana do fidejkomisa: po senioratu mu je pripadlo vse imetje
♦ rel. upravna enota Evangeličanske cerkve, ki obsega več župnij
SSKJ²
séniorka -e ž (ẹ̑)
šport. ženska, ki je vključena v športno društvo in je stara navadno nad osemnajst let: juniorke in seniorke
SSKJ²
séniorski -a -o (ẹ̑)
pridevnik od senior: mladinsko in seniorsko prvenstvo v plavanju
SSKJ²
senják -a m (á)
nar. senik: spravljati seno v senjake
SSKJ²
senjór tudi señor -a in -ja [senjór] m (ọ̑)
v španskem okolju gospod: senjori in senjore / kot nagovor prosim, senjor, vstopite; kot pristavek k imenu senjor Lopez
SSKJ²
senjóra tudi señora -e [senjóra] ž (ọ̑)
v španskem okolju gospa: tudi senjore so prišle na karneval / kot nagovor želite, senjora; kot pristavek k imenu senjora Dolores
SSKJ²
senjoríta tudi señorita -e [senjoríta] ž (ȋ)
v španskem okolju gospodična: rad pogleduje za postavnimi senjoritami / kot nagovor senjorita, ali vas smem prositi za ples
SSKJ²
senó -á s (ọ̑)
(posušena) trava prve košnje: dati živini seno; grabiti, obračati, sušiti seno; spravljati seno v kopice; kopica, šop, voz sena / zariti se v seno; spati na senu
● ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno
♦ agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; puhalnik za seno; bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum
SSKJ²
senosèč in senoséč -éča m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
nar. severozahodno travnik, košenica: pokositi senoseč
// čas košnje: bilo je v senoseču
SSKJ²
senosèk in senosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
nar. severozahodno kosec3: senoseki so delali ves dan
SSKJ²
sénov -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na séno: senov čaj / senovi listi
SSKJ²
senôžet1 -éta m (ó ẹ́)
nar. senožet2: strm senožet
SSKJ²
senôžet2 in senožét -éti ž (ó ẹ̑; ẹ̑)
travnik, zlasti v hribovitem svetu, ki se kosi navadno enkrat na leto: senožet je že pokošena; prisojna senožet
SSKJ²
sénski -a -o prid. (ẹ̄)
nar. senen: senska kopica / senski voz
SSKJ²
senténca -e ž (ẹ̑)
knjiž. zgoščeno izražena globoka misel, temelječa na življenjski izkušnji: v govor rad vpleta sentence; filozofska, moralna sentenca; sentence in aforizmi
SSKJ²
senténčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sentenco: sentenčno izražanje / sentenčna literatura
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
senténčnost -i ž (ẹ̑)
knjiž. lastnost, značilnost sentenčnega: sentenčnost njegove proze / besedilo vsebuje razsvetljensko sentenčnost
SSKJ²
sentimènt -ênta m (ȅ é)
knjiž. čustvo, občutje: pri tem pesniku prevladuje sentiment; patriotični, svetobolni sentiment / pristen pokrajinski, slovenski sentiment / govoriti o čem brez sentimenta brez sentimentalnosti
♦ psih. šibkejše, trajnejše čustveno stanje
SSKJ²
sentimentálec -lca m (ȃ)
knjiž. sentimentalen človek: zanesenjak in sentimentalec
SSKJ²
sentimentálen -lna -o prid.(ȃ)
pretirano čustven: sentimentalen človek; ne bodi sentimentalen; postati sentimentalen / govoriti s sentimentalnim glasom / sentimentalna pesem
    sentimentálno prisl.:
    sentimentalno govoriti; bil je sentimentalno romantičen
SSKJ²
sentimentáliti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. imeti, izražati pretirano čustven odnos do česa: sentimentaliti ob tujih bolečinah / njegova pesem nič ne sentimentali
SSKJ²
sentimentalízem -zma m (ī)
1. lit. evropska literarna smer sredi 18. stoletja, ki zelo poudarja pomen čustev: predstavnik, začetnik sentimentalizma / meščanski sentimentalizem
2. sentimentalnost: govoriti o tem brez sentimentalizma
SSKJ²
sentimentálka -e ž (ȃ)
1. gled. igralka, ki igra vloge sentimentalnih ženskih značajev: sentimentalke in tragedinje
2. ekspr. sentimentalna ženska: govorjenje sentimentalke
3. publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo čustveno vsebino: ta drama je intelektualistična sentimentalka
SSKJ²
sentimentálnež -a m (ȃ)
ekspr. sentimentalen človek: je čustven, ni pa sentimentalnež
SSKJ²
sentimentálnost -i ž (ȃ)
pretirana čustvenost: njegova sentimentalnost jih moti / govoriti brez sentimentalnosti / sentimentalnost romana / ekspr. takih sentimentalnosti niso poznali
SSKJ²
senzácija -e ž (á)
1. razburjenje, govorice v javnosti ob kakem dogodku: s svojim nastopom je povzročil, vzbudil senzacijo; velika senzacija
// dogodek, ki povzroči razburjenje, govorice v javnosti: izstrelitev prvega satelita je bila senzacija za ves svet; njegov nastop je bila majhna, ekspr. prava, vznemirljiva senzacija; senzacij željna javnost / gledališka, literarna, športna senzacija; pripovedovati mestne senzacije
2. psih. kar se čutno dojame kot lastnosti predmetnega sveta; občutek: zaznavati svoje senzacije / slušna, vidna senzacija
SSKJ²
senzácijski tudi senzacíjski -a -o prid. (á; ȋ)
senzacionalen: senzacijska novica / ta tisk je zelo senzacijski senzacionalističen
SSKJ²
senzacionálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki vzbuja razburjenje, govorice v javnosti: časopisi so objavili senzacionalno novico; prva uprizoritev drame je bila senzacionalna / njihov tisk je zelo senzacionalen senzacionalističen
2. ekspr. izreden: senzacionalno odkritje / akustika v tej dvorani je senzacionalna zelo dobra
SSKJ²
senzacionalístičen -čna -o prid. (í)
ki vzbuja razburjenje, govorice v javnosti: senzacionalističen članek; senzacionalistične govorice / senzacionalistično vzbujanje pozornosti
SSKJ²
senzacionalízem -zma m (ī)
vzbujanje razburjenja, govoric v javnosti: izogibati se senzacionalizmu; senzacionalizem v tisku / tekmovanje se je izrodilo v senzacionalizem
SSKJ²
senzacionálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost senzacionalnega: senzacionalnost novice / senzacionalnost mu je tuja
SSKJ²
senzál -a m (ȃ)
ekon., v nekaterih državah samostojen posredovalec borznih kupčij, borzni posrednik: finančniki in senzali / borzni senzal
SSKJ²
senzibílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. občutljiv: senzibilni prsti / nekateri ljudje so preveč senzibilni / biti senzibilen za spremembe v svojem okolju / lirika je najbolj senzibilna literarna zvrst
♦ anat. senzibilni živec živec, ki sprejema dražljaje
SSKJ²
senzibilizácija -e ž (á)
glagolnik od senzibilizirati: senzibilizacija kože
SSKJ²
senzibilizátor -ja m (ȃ)
fot. barvilo, dodano emulziji za povečanje občutljivosti filma za določeni del barvnega spektra:
SSKJ²
senzibilizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. povečati, povzročiti preobčutljivost česa: bacili tuberkuloze senzibilizirajo telo
♦ fot. senzibilizirati film povečati mu občutljivost za določeni del barvnega spektra
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
senzibílnost -i ž (ȋ)
knjiž. občutljivost: omejena senzibilnost ušesa / pianist se je pustil voditi svoji senzibilnosti
♦ fot. senzibilnost filma
SSKJ²
senzitíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž.
1. (zelo) čustven, občutljiv: senzitiven človek / njena senzitivna narava
2. čuten1: motorične in senzitivne reakcije
SSKJ²
senzitívnost -i ž (ȋ)
knjiž. (velika) čustvenost, občutljivost: občudovala je njegovo senzitivnost in vsestranskost
SSKJ²
sénzomotóričen -čna -o prid. (ẹ̑-ọ́)
med. čuten in gibalen v medsebojnem odnosu: senzomotorična koordinacija; senzomotorične navade / senzomotorični refleks
♦ anat. senzomotorični živec živec iz senzoričnih in motoričnih vlaken
SSKJ²
sénzor -ja m (ẹ̑)
fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale, tipalo: kontrolirati temperaturo, tlak s senzorjem; letalo je opremljeno z različnimi senzorji / infrardeči senzor za zaznavanje infrardeče svetlobe
SSKJ²
senzóren -rna -o prid. (ọ̑)
knjiž. čuten1: senzorni organ / senzorni vtis; senzorna sposobnost
♦ anat. senzorni živec živec, ki sprejema dražljaje
SSKJ²
senzóričen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. čuten1: senzorični organi / senzorični dražljaj
♦ anat. senzorični živec živec, ki sprejema dražljaje; senzorična celica celica, ki sprejema in prenaša dražljaje
SSKJ²
sénzorski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na senzor: senzorski sistem; senzorska tehnologija / senzorska tipka ki ima vgrajene senzorje
SSKJ²
senzuálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. čuten1: senzualno zaznavanje / senzualna ljubezen / senzualna ženska
SSKJ²
senzualíst -a m (ȋ)
pristaš senzualizma: senzualisti in empiristi
SSKJ²
senzualístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na senzualiste ali senzualizem: senzualistični nauk / senzualistični hedonizem
SSKJ²
senzualízem -zma m (ī)
filoz. spoznavna teorija, po kateri je čutno zaznavanje, spoznavanje edini vir spoznanja: zagovorniki senzualizma
SSKJ²
senzuálnost -i ž (ȃ)
knjiž. čutnost: senzualnost in čustvenost
SSKJ²
senžermênski -a -o prid. (ȇ)
zgod., v zvezi senžermenska pogodba 10. septembra 1919 sklenjena mirovna pogodba med zavezniki in Avstrijo: določila senžermenske pogodbe
SSKJ²
sèp sêpa m (ȅ é)
nar. vzhodno zgornji, nasuti rob zlasti vinograda: odnašati zemljo na sep; stopati po sepu
SSKJ²
separácija -e ž (á)
1. mont. ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine: separacija kaolina, premoga / mehanična separacija; mokra z vodo, suha separacija brez vode, ročno, po teži
// obrat za tako ločevanje: zgraditi novo separacijo
2. knjiž. osamljanje; ločevanje: separacija bolnikov z nalezljivo boleznijo
SSKJ²
separacíjski tudi separácijski -a -o prid. (ȋ; á)
nanašajoč se na separacijo: posodobiti separacijske naprave / separacijski proces
SSKJ²
separát -a m (ȃ)
zal. posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji; posebni odtis: življenjepisu in bibliografiji je treba priložiti tudi separate; separat z avtorjevim posvetilom
SSKJ²
separáten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim: separatna seja
● separatni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; knjiž. imeti separatno mnenje drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja
♦ zal. separatni odtis posebni odtis
SSKJ²
separatíst -a m (ȋ)
nav. slabš. pristaš separatizma: separatisti in partikularisti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
separatístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na separatizem: separatistična skupina / separatistične težnje
SSKJ²
separatízem -zma m (ī)
nav. slabš. težnja po odcepitvi od kake skupnosti: obsojati separatizem / politični separatizem
// težnja po večji samostojnosti v kaki skupnosti: zagovorniki pokrajinskega separatizma; separatizem in partikularizem / gospodarski separatizem
SSKJ²
separátor -ja m (ȃ)
teh. naprava za odstranjevanje primesi, izločevalec: kupiti nov separator / oljni separator; separator za med
♦ agr. separator za mleko posnemalnik
SSKJ²
separé -êja m (ẹ̑ ȇ)
ločen manjši prostor v gostinskem lokalu: natakar jih je odpeljal v separe
SSKJ²
separíranje -a s (ȋ)
glagolnik od separirati: separiranje premoga; naprave za separiranje
SSKJ²
separírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. mont. ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine: separirati rudo
2. knjiž. ločevati, osamljati: separirati bolnike z nalezljivo boleznijo
    separíran -a -o:
    separiran premog
SSKJ²
sépija -e ž (ẹ́)
1. kem. sivo rjavo netopno barvilo navadno iz izločka črnilne žleze sipe: uporaba sepije v slikarstvu
2. um. slikarska tehnika, pri kateri se uporablja kreda ali tinktura iz tega barvila: slikati v sepiji / razstava sepij slik v tej tehniki
SSKJ²
sépijast -a -o prid. (ẹ́)
knjiž. sivo rjav: sepijasta barva
SSKJ²
sépsa -e ž (ẹ̑)
med. vdor bolezenskih mikrobov in njihovih strupov v kri: preprečiti sepso; razkuževati instrumente zaradi nevarnosti sepse
// bolezensko stanje po tem vdoru: preboleti, zdraviti sepso; smrtnost zaradi sepse se je zmanjšala
SSKJ²
séptakord in septakórd -a m (ẹ̑; ọ̑)
glasb. akord iz prime, terce, kvinte in septime:
SSKJ²
septêmber -bra m (é)
deveti mesec v letu: kongres bo od petega do osmega septembra; prišel bo sredi septembra / ta dela bodo opravili (meseca) septembra
SSKJ²
septêmbrski -a -o prid. (é)
nanašajoč se na september: hladno septembrsko jutro / septembrska dela na poljih
SSKJ²
septét -a m (ẹ̑)
glasb. ansambel, sestavljen iz sedmih instrumentalistov ali pevcev: nastop septeta
// skladba za tak ansambel: zbirka septetov
SSKJ²
séptičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na sepso: septična bolezen / septični bolnik / septični oddelek oddelek za zdravljenje septičnih bolezni
SSKJ²
séptika -e ž (ẹ́)
med. žarg. septični oddelek v bolnišnici: sprejeli so ga na septiko
SSKJ²
septikemíja -e ž (ȋ)
med. sepsa: zdravljenje septikemije
SSKJ²
séptima -e ž (ẹ̑)
glasb. interval v obsegu sedmih diatoničnih stopenj: zaigrati septimo / mala v obsegu petih celih tonov, velika septima v obsegu petih celih tonov in poltona
// sedma diatonična stopnja glede na dani ton: motiv se zaključi na septimi
SSKJ²
septuagínta -e ž (ȋ)
rel. najstarejši grški prevod Svetega pisma Stare zaveze: vulgata in septuaginta
SSKJ²
sepulkrálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. nagroben, groben: sepulkralni kipi / mavzoleji in druga sepulkralna arhitektura
SSKJ²
sêr1 -a m (ȇ)
zool., v zvezi brkati ser zelo velika ptica ujeda, Gypaëtus barbatus: gnezdo, kolonija brkatih serov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sér2 -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́)
star. siv: seri lasje / sera kobila
SSKJ²
sêra -e ž (ȇ)
nizko siten, godrnjav, nezadovoljen človek: s to sero ne želim imeti opravka / kot psovka sera zoprna
SSKJ²
sêraf -a m (ȇ)
rel. angel najvišjega reda: zbor serafov in kerubov
SSKJ²
serafín -a m (ȋ)
rel. seraf: serafini in kerubini
SSKJ²
serafínski -a -o (ȋ)
pridevnik od serafin: serafinsko petje
SSKJ²
sêrafski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na serafe: serafski spev
● knjiž. poje s serafskim glasom z zelo lepim, milim
SSKJ²
seráj -a m (ȃ)
1. zlasti v fevdalni Turčiji večje, razkošno grajeno poslopje, zlasti sultanovo bivališče: obzidje seraja / carigrajski seraj
2. v zvezi karavanski seraj, v orientalskem okolju gostišče (za karavane): prenočiti v karavanskem seraju
SSKJ²
serák -a m (á)
alp. visoka ledena gmota, ki nastane ob ledeniškem prelomu: hojo so oteževali seraki; krušenje serakov
SSKJ²
sérast -a -o prid. (ẹ́)
star. sivkast: serast konj
SSKJ²
sêrbus medm. (ȇ)
nekdaj, zlasti med prijatelji, znanci izraža pozdrav: zaklical mu je: serbus
SSKJ²
sêrdar -ja m (ȇ)
v nekaterih vzhodnih deželah poglavar, vodja1: postal je njihov serdar
♦ zgod. serdar v fevdalni Turčiji poglavar, poveljnik nahije
SSKJ²
sérec -rca m (ẹ̑)
1. konj sive barve: vpreči serca; isker serec
2. zastar. starec: modrost sercev
SSKJ²
serenáda -e ž (ȃ)
1. knjiž. (lirična) pesem, peta navadno ponoči pod oknom; podoknica: poslušati serenado
2. knjiž. večerna glasbena prireditev na prostem: prirejati serenade
3. glasb. skladba za različne zasedbe, namenjena zlasti izvajanju zvečer na prostem: napisati, zaigrati serenado / serenada za godala
SSKJ²
serenáden -dna -o prid. (ȃ)
knjiž., navadno v zvezi serenadni koncert večerna glasbena prireditev na prostem: udeležiti se serenadnega koncerta
SSKJ²
seriácija -e ž (á)
razvrstitev, razporeditev česa glede na kako lastnost: časovna seriacija; seriacija gradiva; seriacija po velikosti / sposobnost razumevanja seriacije
SSKJ²
seriálen -lna -o prid. (ȃ)
glasb. ki temelji na uporabi serije: serialna glasba; komponirati v serialni tehniki
SSKJ²
seriálka -e ž (ȃ)
publ. serijski film: posneti, predvajati serialko; zelo gledana serialka
SSKJ²
sericín -a m (ȋ)
kem. naravno lepilo, s katerim so zlepljene niti naravnih svilenih vlaken:
SSKJ²
seríga -e ž (í)
nizko siten, godrnjav, nezadovoljen človek: to serigo težko poslušam / si pa res prava seriga
SSKJ²
serigrafíja -e ž (ȋ)
um. grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito; sitotisk: serigrafija in monotipija
// odtis v tej tehniki: zbirka serigrafij
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
serigráfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na serigrafijo: serigrafski tisk / serigrafska grafična tehnika
SSKJ²
sêrija -e ž (é) navadno s prilastkom
1. skupina stvari, dogodkov s skupnimi lastnostmi, značilnostmi, ki si sledijo v določenem časovnem zaporedju: v časopisu je izšla serija člankov o tem problemu; opraviti serijo raziskav; zmagal je v prvi seriji skokov / prva serija te zbirke obsega pet knjig; serija znamk z živalskimi motivi
● publ. naredil je serijo napak veliko
2. navadno v zvezi televizijska serija televizijski film ali televizijska igra v nadaljevanjih: posneti, predvajati novo televizijsko serijo; junaki otroške televizijske serije
3. skupina enakih izdelkov, narejenih v določenem obdobju, označenih z določeno oznako: prva serija motorjev je že v prodaji; hladilniki iste serije / poskusna serija / izdelovati konfekcijo v majhnih, velikih serijah
♦ fin. serija celota vseh bankovcev, nekaterih vrednostnih papirjev iste izdaje; celota vseh bankovcev iste vrednosti, označenih z zaporednimi črkami in številkami; glasb. serija v dodekafoniji in v serialni glasbi vnaprej določeno zaporedje dvanajstih različnih tonov v okviru oktave, veljavno za celotno skladbo ali njen del
SSKJ²
sêrijski -a -o prid. (é)
nanašajoč se na serijo: serijske značilnosti / serijski izdelki; serijska oprema; izdelovati serijsko pohištvo / napisati serijsko številko motorja / serijska proizvodnja / serijski televizijski film televizijski film, televizijska igra v nadaljevanjih ali tak film, taka igra, sestavljena iz samostojnih, samo okvirno, snovno povezanih zgodb
♦ elektr. serijska vezava členov, uporov zaporedna vezava
    sêrijsko prisl.:
    ladje bodo gradili serijsko; serijsko izdelovati
SSKJ²
seriózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. resen: seriozen človek / seriozna glasba
SSKJ²
serióznost -i ž (ọ̑)
knjiž. resnost: cenili so ga zaradi njegove serioznosti
SSKJ²
serologíja -e ž (ȋ)
veda o serumih: ukvarjati se s serologijo
SSKJ²
serolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na serologijo: serološke raziskave / serološki laboratorij
SSKJ²
sêronégativen in sêronegatíven -vna -o prid. (ȇ-ẹ̑; ȇ-ȋ)
1. med. ki je glede na test seruma negativen: seronegativna borelioza / seronegativni test
2. ki ni okužen z virusom HIV: seronegativni bolnik; seronegativna kri
SSKJ²
sêropózitiven -vna -o prid. (ȇ-ọ̑)
1. med. ki je glede na test seruma pozitiven: bil je seropozitiven na virus hepatitisa B
2. ki je okužen z virusom HIV: seropozitivna oseba; čeprav je seropozitiven, za aidsom ni zbolel
SSKJ²
sêroterapíja -e ž (ȇ-ȋ)
med. zdravljenje s serumi: seroterapija davice, tetanusa
SSKJ²
serotonín -a m (ȋ) biol.
snov, ki nastaja v možganih in ima v človeškem organizmu vlogo tkivnega hormona in prenašalca živčnih impulzov v sinapsah: spolna dejavnost spodbuja izločanje serotonina, t. i. hormona sreče; nastajanje, pomanjkanje serotonina; raven serotonina
SSKJ²
seróza -e ž (ọ̑)
anat. serozna mrena: prsna, trebušna seroza
SSKJ²
serózen -zna -o prid. (ọ̑)
med. podoben krvnemu serumu: serozna tekočina
♦ anat. serozna mrena ovojnica prsnih in trebušnih organov, ki izloča krvnemu serumu podobno tekočino
SSKJ²
serpentín -a m (ȋ)
min. rudnina listasti ali vlaknati magnezijev silikat s hidroksilno skupino: nahajališče serpentina
SSKJ²
serpentína -e ž (ȋ) nav. mn.
1. vijuga, zavoj vzpenjajoče se poti, ceste: ustaviti se na vrhu serpentin; ostre serpentine / cesta dela serpentine / pot se dviga v dolgih serpentinah v hrib
2. trg. dolg papirnat barvast trak, zvit v kolobarček: na zabavi so si metali konfete in serpentine
SSKJ²
serpentínast -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na serpentino: serpentinasta cesta, steza / serpentinasta vožnja
    serpentínasto prisl.:
    cesta se serpentinasto spušča v dolino
SSKJ²
serpentínov -a -o (ȋ)
pridevnik od serpentin: serpentinov azbest
SSKJ²
sêrum -a m (ȇ)
med. tekočina, ki se izloči pri strjevanju krvi: serum in fibrin / krvni serum
// ta tekočina s protitelesi proti določenim boleznim ali strupom: pridobiti serum; vbrizgati bolniku serum / prebolevniški serum iz krvi prebolevnika; serum proti davici, tetanusu; serum proti kačjemu piku / zdravilni serum
SSKJ²
sêrumski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na serum: serumska sestava / serumska bolezen bolezen zaradi preobčutljivosti organizma na vbrizgani serum; serumska terapija
SSKJ²
sêrver1 in servêr -ja m (ȇ; ȇ)
šport. žarg. igralec, ki servira: izžrebati serverja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
server2 -ja [sêrver in sə̀rver] m (ȇ; ə̏)
računalnik, navadno zmogljivejši, kot osrednji del omrežja, ki uporabnikom omogoča različne informacijske storitve in izvršuje njihove zahteve; strežnik: serverji delujejo neprestano; prijava na server; povezava s serverjem; računalniki in server / prostor na serverju; slike na serverju / server za igre
SSKJ²
servét -a m (ẹ̑) pog.
1. prtiček, servieta: brisati se s servetom / papirnati servet
2. kuhinjska krpa, brisalka: s servetom pobrisati posodo
SSKJ²
servéta -e ž (ẹ̑) pog.
1. prtiček, servieta: obrisati se s serveto
2. kuhinjska krpa, brisalka: oprati servete in brisače
SSKJ²
serviéta -e ž (ẹ̑)
1. manjši tekstilni ali papirnati izdelek zlasti za brisanje ust, rok pri jedi; prtiček: razgrniti servieto; obrisati se v servieto / damastna, papirnata servieta
2. kuhinjska krpa, brisalka: s servieto pobrisati posodo
SSKJ²
serviétka -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od servieta: zbirati papirnate servietke
SSKJ²
servílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. kdor si s pretirano uslužnostjo, vdanostjo prizadeva pridobiti naklonjenost nadrejenih; hlapčevski, klečeplazen: servilnega človeka nihče ne ceni / servilno klanjanje
    servílno prisl.:
    bil mu je servilno vdan
SSKJ²
servílnost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost servilnega človeka: zaradi servilnosti pri sodelavcih ni bil priljubljen / servilnost do nadrejenih
SSKJ²
servíranje -a s (ȋ)
glagolnik od servirati: pomagati pri serviranju; pred serviranjem jed polijemo z omako; serviranje izbranih jedi / igralec je pri serviranju precej nezanesljiv
SSKJ²
servírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. prinesti (pripravljeno) hrano, pijačo na mizo: servirati juho; servirati večerjo, zajtrk; servirati sadno kupo v kozarcih / kavo servirajo na terasi / servirati jed s solato; ta jed se servira samostojno / v tej restavraciji servirajo domače in mednarodne specialitete imajo, pripravljajo
● ekspr. servirati vse na krožniku omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže
2. pog. povedati, sporočiti: vsak dan mu servira vse sveže novice / ni verjel vsega, kar jim je serviral tisk
3. šport., pri nekaterih igrah z žogo začeti igro ali del igre z udarcem, podajo žoge: igralec je slabo serviral / servirati žogo
    servíran -a -o:
    okusno servirana hrana
SSKJ²
servíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na serviranje: servirni krožnik, pladenj; servirni pribor; jedilna in servirna posoda / servirna mizica / servirni udarec
SSKJ²
servírka -e ž (í)
gostinska delavka, ki servira: servirka v hotelu
SSKJ²
sêrvis1 -a m (ȇ)
1. podjetje, delavnica za popravljanje, vzdrževanje strojev, tehničnih naprav: odpreti nov servis; odpeljati radio, pralni stroj v servis; mreža servisov / avtomobilski, mehanični servis; servis gospodinjskih aparatov, pisalnih strojev
// s prilastkom podjetje, ustanova za opravljanje različnih del, uslug: gospodinjski, knjigovodski servis; servis za obdelavo, prenos podatkov / Študentski servis
2. pregled, popravilo strojev, tehničnih naprav: servis je bil drag / narediti, opraviti servis / drugi, prvi servis avtomobila; redni servis
3. šport., pri nekaterih igrah z žogo udarec, podaja žoge, s katerim se začne igra ali del igre, začetni udarec: servis in podaja / zdaj ima on servis bo on serviral; menjava servisa
SSKJ²
servís2 -a m (ȋ)
komplet navadno šestih ali dvanajstih krožnikov, skodelic in druge namizne posode: ta krožnik ne spada k servisu / dobila je lep čajni servis; jedilni servis sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb; kavni servis
SSKJ²
sêrvisen -sna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na sêrvis: servisni delavci; servisna dejavnost / servisna delavnica / servisna služba; servisno vzdrževanje naprav / servisna pralnica servis za pranje perila
♦ teh. servisna jama v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila
SSKJ²
servisêr -ja m (ȇ)
delavec, ki dela, opravlja servis: zaposlen je kot serviser
SSKJ²
servisírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, opraviti servis: servisirali so petdeset avtomobilov
SSKJ²
servít -a m (ȋ)
rel. član reda, ki se ukvarja zlasti z organiziranjem misijonov:
SSKJ²
servitút -a m (ȗ)
pravn. pravica do delnega omejevanja lastnika pri razpolaganju s svojo lastnino ali do delne uporabe tuje lastnine; služnost: izgubiti servitut / osebni servitut; servitut poti
SSKJ²
servitúten -tna -o prid. (ȗ)
pravn. služnosten: servitutni upravičenec / servitutna pot / servitutna pravica
SSKJ²
sêrvo... prvi del zloženk (ȇ)
strojn. nanašajoč se na povečanje sile z dodajanjem energije: servomehanizem, servozavora
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sêrvomehanízem -zma m (ȇ-ī)
strojn. pnevmatični ali hidravlični mehanizem v krmilni ali regulacijski napravi, ki povečuje silo z dodajanjem energije: moč servomehanizma se zmanjšuje
SSKJ²
sêrvomotór in sêrvomótor -ja m (ȇ-ọ̑; ȇ-ọ̑)
strojn. del servomehanizma, ki opravlja za krmiljenje ali regulacijo potrebno delo:
SSKJ²
sêrvus medm. (ȇ)
v meščanskem okolju, nekdaj, zlasti med prijatelji, znanci izraža pozdrav: med seboj so se pozdravljali: servus
SSKJ²
sêrž -a m (ȇ)
tekst. gladka bombažna, volnena tkanina v keprovi vezavi:
SSKJ²
seržánt -a m (ā á)
v nekaterih državah podčastniški čin, navadno za stopnjo višji od korporala, ali nosilec tega čina: enoti poveljuje seržant
SSKJ²
sêržast -a -o prid. (ȇ)
tekst. ki je iz serža: modra seržasta obleka
SSKJ²
sesáč -a [səsač in sesač] m (á)
nav. mn., zool. nečlenasti zajedavci s priseski, živeči v ožilju človeka, jetrih ovc, goveda, konj in na škrgah rib, Trematodes: sesači in trakulje
SSKJ²
sesáhel -hla -o [səsahəu̯ in sesahəu̯] prid. (á)
knjiž. usahel: sesahel studenec / od starosti sesahlo telo upadlo
SSKJ²
sesálec -lca [səsau̯ca in sesau̯ca tudi səsalca in sesalca] m (ȃ)
1. žival, ki v mladosti sesa: proučevati sesalce; značilnosti sesalcev
♦ zool. sesalci toplokrvne, z dlako pokrite živali, katerih samice imajo mlečne žleze in navadno kotijo žive mladiče, Mammalia; nižji, višji sesalci
2. električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalec / sesalec za prah
SSKJ²
sesálen -lna -o [səsalən in sesalən] prid. (ȃ)
nanašajoč se na sesanje: sesalni gibi ustnic / sesalna moč sesalnika; sesalna in izpušna odprtina
♦ bot. sesalni organ rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih; elektr. sesalna cevka cevka, skozi katero se izsesa zrak iz žarnice ali se žarnica napolni s plinom; navt. sesalni bager naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti s sesanjem; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja; strojn. sesalni gib gib, med katerim potiska zunanji tlak tekočino, plin v valj batnega stroja; sesalni ventil ventil, skozi katerega doteka tekočina v valj batne črpalke ali motorja; sesalna cev cev, po kateri doteka tekočina k stroju zaradi nižjega tlaka, kot je v okolici; teh. sesalna višina višinska razlika med gladino tekočine, ki se črpa, in črpalko
SSKJ²
sesálka -e [səsau̯ka in sesau̯ka tudi səsalka in sesalka] ž (ȃ)
stroj ali naprava za sesanje tekočin, plinov: izsesati tekočino s sesalko / vodna, zračna sesalka
SSKJ²
sesálnik -a [səsalnik in sesalnik] m (ȃ)
električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalnik; posesati tla s sesalnikom / sesalnik za prah
SSKJ²
sesálo -a [səsalo in sesalo] s (á)
1. zool. cevast organ nekaterih žuželk za sesanje hrane: čebela srka medičino s sesalom; sesalo in grizalo
2. zastar. sesalka: izčrpati vodo s sesalom
SSKJ²
sesálski -a -o [səsalski in sesalski in səsau̯ski in sesau̯ski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na sesalce: sesalski možgani; sesalski predniki / sesalska favna
SSKJ²
sesánje -a [səsanje in sesanje] s (ȃ)
glagolnik od sesati: doba sesanja / sesanje palca / sesanje prahu; priprava za sesanje plinov
SSKJ²
sesáti -ám [səsati in sesati] nedov. (á ȃ)
1. z vlečenjem zraka vase spravljati mleko iz mlečne žleze v usta in ga požirati: otrok sesa / tele sesa (kravo) / mladič še sesa se še hrani z materinim mlekom / sesati iz stekleničke piti iz stekleničke z dudo
// z vlečenjem zraka vase spravljati kaj tekočega iz česa v usta in požirati: sesati pomarančo / sesati mozgovo kost; sesal je skorjo kruha / komar sesa kri
2. imeti kaj v ustih in močno vleči zrak vase, zlasti iz navade, zadrege: otrok sesa dudo, palec / sesati pipo / živčno sesati ustnice
3. z napravo, ki vleče zrak vase, spravljati kaj kam drugam: sesati nafto, vodo / sesati zrak / črpalka sesa žito
// s sesalnikom čistiti: sesati sobo dvakrat na teden / sesati prah / sesati s sesalnikom
4. ekspr. vsrkavati, vpijati: korenine sesajo vlago / telo je sesalo toploto
● pog., ekspr. ta človek mi sesa kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči
SSKJ²
sèsec -sca in sesèc -scà in sêsec in sésec -sca [prva in druga oblika səsəc] m (ə̄; ə̏ ȁ; é; ẹ̄)
star. sesek: mladič išče materin sesec / žrebiček je še pri sescu kobila ga še doji
SSKJ²
sesèd -éda [səsed- in sesed-] m (ȅ ẹ́)
knjiž. sesedenje: sesed krvi / pljučni sesed pljučni kolaps
SSKJ²
sesédanje -a [səsedanje in sesedanje] s (ẹ́)
glagolnik od sesedati se: sesedanje hriba, zemlje / sesedanje krvi
SSKJ²
sesédati se -am se [səsedati se in sesedati se] nedov. (ẹ́ ẹ̄)
1. zaradi lastne teže
a) postajati nižji, gostejši: krma se seseda; sneg se počasi seseda; zorana zemlja se seseda / ekspr. od starosti se že seseda postaja manjši
b) premikati se v smeri navzdol: ko juha preneha vreti, se cmoki sesedajo / saje se sesedajo po stenah usedajo; pren., knjiž. rad bi komu zaupal to, kar se mu že mesece seseda v duši
// med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri, seč se seseda
2. zaradi delovanja zunanjih sil razpadati: hiša se seseda; stene so pokale in se s truščem sesedale
3. nav. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti prehajati v sedeč, ležeč položaj: tolkel jih je po ramenih, da so se sesedali; od groze so se ljudje kar sesedali / sesedati se v fotelj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sesédek -dka [səsedək in sesedək] m (ẹ̑)
usedlina, gošča: kavni sesedek
● knjiž. krvni sesedek krvni strdek
SSKJ²
sesédenica -e [səsedenica in sesedenica] ž (ẹ̑)
nar. vzhodno sesirjeno mleko:
SSKJ²
sesédenje -a [səsedenje in sesedenje] s (ẹ̑)
glagolnik od sesesti se: sesedenje zemlje / sesedenje krvi
♦ med. prostorninsko zmanjšanje votlih organov, zlasti pljuč; kolaps
SSKJ²
sesedlína -e [səsedlina in sesedlina] ž (í)
star. usedlina, gošča: sesedlino je zlila v vedro / sesedlina preteklosti
SSKJ²
sèsek -ska in sesèk -skà in sêsek in sések -ska [prva in druga oblika səsək] m (ə̄; ə̏ ȁ; é; ẹ̄)
1. vzboklina na trebuhu samice, iz katere mladič sesa mleko: obrisati seske pred molžo; kozji, kravji seski; majhen, nerazvit sesek; vnetje seskov / odstaviti tele od seskov narediti, da ga krava preneha dojiti / ekspr. otrok išče materin sesek (prsno) bradavico
2. nizko dojka: njeni polni seski
3. zastar. cucelj, duda1: dati otroku sesek
SSKJ²
sesékati -am [səsekati in sesekati] dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s sekanjem narediti majhne, drobne dele: sesekati drva, veje / sesekati na kose
2. ekspr. poškodovati, uničiti: molji so sesekali obleko v omari
SSKJ²
sesekljanína -e [səsekljanina in sesekljanina] ž (í)
knjiž. (pečeno) sesekljano meso: postreči s kuretino in sesekljanino
SSKJ²
sesekljáti -ám [səsekljati in sesekljati] dov. (á ȃ)
z ostrim predmetom, navadno nožem, narediti (zelo) majhne, drobne dele: sesekljati čebulo, česen; meso za nadev zmeljemo ali sesekljamo / sesekljati peteršilj
    seseklján -a -o:
    sesekljani listi pehtrana; sesekljana slanina; sesekljano meso
    ♦     gastr. sesekljani zrezek pečena jed iz surovega sesekljanega mesa, namočenega kruha in dodatkov
SSKJ²
sèsen -sna -o in sesèn -snà -ò in -ó in sêsen in sésen -sna -o [prva in druga oblika səsən] prid. (ə̄; ə̏ ȁ; ē; ẹ̑)
1. nanašajoč se na sesanje: sesna priprava / sesna bradavica
2. ki je v starosti, ko še sesa: sesni mladič; sesno tele
SSKJ²
sesésti se -sédem se [səsesti se in sesesti se] dov., stil. sesèl se seséla se; nam. sesést se in sesèst se (ẹ́ ẹ̑)
1. zaradi lastne teže
a) postati nižji, gostejši: grob se še ni sesedel; sneg se je sesedel; testo se sesede, če med peko odpiramo pečico / ekspr. postarala se je in se sesedla postala manjša
b) premakniti se v smeri navzdol: koščki papirja so nekaj časa plavali na površini, nato so se sesedli / prah se je sesedel na pohištvo usedel
// med. ločiti se na sestavne dele, pri čemer preidejo težji deli v nižjo lego: kri se sesede
2. zaradi delovanja zunanjih sil razpasti: most je tako načet, da se bo sesedel; streha se je pod težo snega sesedla / ekspr. ob potresu se je hiša sesedla na kup; pren., knjiž. ob tej novici se je v njej vse sesedlo
3. nav. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti preiti v sedeč, ležeč položaj: udaril ga je, da se je sesedel; kolena so se mu zašibila in sesedel se je; sesesti se na klop, za mizo; od groze, strahu se sesesti
    seséden -a -o:
    seseden grob; sesedena kri
SSKJ²
sesíja -e ž (ȋ)
zastar. zasedanje: sesija parlamenta
SSKJ²
sesílen -lna -o prid. (ȋ)
zool. pritrjen, prirasel: koralnjaki in druge sesilne živali / sesilni način življenja
SSKJ²
sesíp -a [səsip in sesip] m (ȋ)
glagolnik od sesuti se ali sesipati se: sesip zemlje / po potresu so ostali sesipi in udori
SSKJ²
sesípanje -a [səsipanje in sesipanje] s (ī)
glagolnik od sesipati se: sesipanje kamenja, zemlje
SSKJ²
sesípati se -am se tudi -ljem se [səsipati se in sesipati se] nedov. (ī ȋ)
1. razpadati v kaj sipkega, drobnega: grude so se sesipale pod težo koles / zaradi udarcev so se sesipale šipe drobile
// nav. ekspr. razpadati sploh: grad se že sesipa; ropotalo je, kot da se sesipa svet podira
2. zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek, zemlja se sesipa; gamsi so bezljali, da se je drobir sesipal za njimi
SSKJ²
sesírek -rka [səsirək in sesirək] m (ȋ)
1. navadno v zvezi z mlečen kašasta, zdrizasta snov v sesirjenem mleku: nad gostim mlečnim sesirkom je redka sirotka
2. knjiž. (krvni) strdek: sesirek lahko zamaši žilo; sesirek krvi
SSKJ²
sesíriti se -im se [səsiriti se in sesiriti se] dov. (í ȋ)
1. navadno v zvezi z mleko zaradi delovanja (mlečnih) bakterij postati kašast, zdrizast: mleko se v vročini sesiri
// postati kašast, zdrizast sploh: majoneza se sesiri, če se ji prehitro doliva olje
● knjiž. možgani so se mu sesirili možgani so se mu skisali
2. knjiž. strditi se: kri se sesiri
    sesírjen -a -o:
    sesirjeno mleko
SSKJ²
sesírjati se -am se [səsirjati se in sesirjati se] nedov. (í)
1. navadno v zvezi z mleko zaradi delovanja (mlečnih) bakterij postajati kašast, zdrizast: poleti se mleko rado sesirja
2. knjiž. strjevati se: kri se sesirja
SSKJ²
seskočíti -skóčim [səskočiti in seskočiti] dov. (ī ọ̑)
skočiti s česa: seskočiti s konja, voza
♦ šport. telovadec je dobro seskočil
SSKJ²
seskòk -óka in -ôka [səskok in seskok] m (ȍ ọ́, ó)
šport. del skoka, ko telovadec spusti telovadno orodje in doskoči: seskok z bradlje, droga, konja / plovni seskok z vodoravno iztegnjenim ali uleknjenim telesom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sèskov -a -o tudi seskôv in seskòv -ôva -o in sêskov in séskov -a -o [prva in druga oblika səskov-] prid. (ə̄; ó; ȍ ó; é; ẹ̄)
nanašajoč se na sesek: seskove odprtine
♦ anat. seskov kanal
SSKJ²
sesljalec gl. sesljavec
SSKJ²
sesljánje -a [səsljanje in sesljanje] s (ȃ)
glagolnik od sesljati: otrokovo sesljanje se je nekoliko popravilo
SSKJ²
sesljáti -ám [səsljati in sesljati] nedov. (á ȃ)
1. nepravilno izgovarjati glasove c, z, s ali z njimi zamenjavati č, ž, š: otrok seslja; pogrkaval je in sesljal
2. ekspr. sesati: otrok seslja palec / moški v kotu je molčal in sesljal pipo
    sesljáje :
    sesljaje govoriti; poslušala ga je, sesljaje bonbon
    sesljajóč -a -e:
    sesljajoča govorica
SSKJ²
sesljávec -vca in sesljálec -lca [səsljau̯ca in sesljau̯ca] m (ȃ)
kdor seslja: govorne vaje za sesljavce
SSKJ²
sestájanje -a [səstajanje in sestajanje] s (ā)
glagolnik od sestajati se: preprečevati sestajanje in zbiranje; sestajanje z različnimi ljudmi / sestajanje komisije, odbora
SSKJ²
sestájati -am [səstajati in sestajati] nedov. (ā)
knjiž., v zvezi z iz biti sestavljen: uniforma sestaja iz pelerine in klobuka; sestajati iz različnih prvin
SSKJ²
sestájati se -am se [səstajati se in sestajati se] nedov. (ā)
večkrat prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: z njim se pogosto sestaja; sestajati se na različnih krajih
// imeti sestanek, sestanke: odbor se sestaja po potrebi
SSKJ²
sestánek -nka [səstanək in sestanək] m (ȃ)
1. srečanje določene skupine ljudi, navadno večje, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa: sestanek je bil preložen; sestanka so se udeležili tudi gostje; sklicati sestanek; iti na sestanek; dolg, važen sestanek; sestanek članov upravnega odbora; dnevni red sestanka / vsak mesec imajo sestanek / delovni sestanek; izredni, redni sestanek; množični sestanek; partijski sestanek; ustanovni sestanek; publ.: vrhunski sestanek sestanek voditeljev držav; sestanek na ministrski ravni sestanek ministrov
♦ šol. roditeljski sestanek
2. dogovorjeno srečanje, navadno prijateljev, zaljubljencev: s prijatelji se je dogovoril za sestanek; povabilo na sestanek / družabni, prijateljski sestanek; ljubezenski sestanek / zvečer ima sestanek s svojim dekletom
SSKJ²
sestánkar -ja [səstankar in sestankar] m (ȃ)
nav. slabš. kdor se (pogosto) udeležuje sestankov: postal je pravi sestankar
SSKJ²
sestankáriti -im [səstankariti in sestankariti] nedov. (á ȃ)
nav. slabš. (pogosto) imeti sestanek, sestanke: preveč so sestankarili
SSKJ²
sestánkarski -a -o [səstankarski in sestankarski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na sestankarje ali sestankarstvo: sestankarski jezik / začela se je sestankarska sezona
SSKJ²
sestánkarstvo -a [səstankarstvo in sestankarstvo] s (ȃ)
nav. slabš. (pogosto) organiziranje, sklicevanje sestankov: kritizirati sestankarstvo / naveličala se je njegovega sestankarstva
SSKJ²
sestankováti -újem [səstankovati in sestankovati] nedov. (á ȗ)
nav. ekspr. imeti sestanek, sestanke: že dva dni sestankujejo / sestankuje s čudnimi ljudmi se sestaja, se shaja
SSKJ²
sestáti -stojím [səstati in sestati] nedov. (á í)
v sedanjem času in deležniku na -č, v zvezi z iz biti sestavljen: človeško telo sestoji iz velikega števila celic; voda sestoji iz kisika in vodika se sestoji / komisija sestoji iz petih članov
    sestojèč -éča -e:
    bataljon, sestoječ iz petih čet
SSKJ²
sestáti se -stánem se [səstati se in sestati se] dov. (á ȃ)
priti skupaj s kom, navadno z določenim namenom: večkrat se je sestala z njim / med uradnim obiskom se je sestal tudi s predsednikom / odbor se sestane vsak mesec
    sestáti nar. belokranjsko
    srečati: pri prvi hiši je sestala skupino otrok
SSKJ²
sestàv -áva [səstav- in sestav-] m (ȁ á) navadno s prilastkom
1. kar nastane kot rezultat sestavljanja: moderni sestavi pohištva
// v zvezi z iz, v izraža, da je kaj sestavni del kake celote: izločiti motorizirano četo iz sestava brigade; ozemlje je prišlo v sestav sosednje države; v sestav zavoda spadajo tudi različni oddelki
2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa; sestava: ugotavljati sestav krvi / kemični sestav
// kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh: narodnostni sestav prebivalstva / publ. delegacija se je udeležila konference v celotnem sestavu v celoti, polnoštevilno; navesti sestav komisije imena ljudi, iz katerih je komisija sestavljena / publ. zamenjati vodstveni sestav vodstvo, vodilne delavce
3. knjiž. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto; sistem: abeceda je sestav črk / filozofski, pravni sestavi
4. knjiž. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: namakalni sestav; zgraditi sestav utrdb
5. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: prebavni, žilni sestav / organizmi so višji sestavi
6. astron. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih nebesnih teles s skupnim središčem; sistem: sončni, zvezdni sestavi
7. zastar. sestavek: objaviti več kratkih proznih sestavov
♦ geom. koordinatni sestav koordinatni sistem; mat. dvojiški, desetiški sestav dvojiški, desetiški sistem; min. kubični sestav kubični sistem; strojn. sestav več skupin strojnih delov, ki predstavljajo tehnološko, funkcijsko celoto; sestavi in podsestavi; žel. sestav vagonov kompozicija
SSKJ²
sestáva -e [səstava in sestava] ž (ȃ)
1. glagolnik od sestaviti: navodila za sestavo jedilnika / sodelovati pri sestavi listine, plana
2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa: spremeniti sestavo, ne pa strukture jekla; ugotavljati sestavo zemeljskih plasti; spojini sta si po sestavi podobni / kemična sestava krvi; nitasta, zrnata sestava; odstotna sestava snovi
// kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh: sestava odbora se je spremenila / publ. kadrovska sestava; narodnostna, starostna sestava prebivalstva / objaviti sestavo reprezentance imena tekmovalcev, ki sestavljajo reprezentanco
3. voj. skupina vojaških enot, ki v določenem času tvorijo celoto: poveljevati sestavi; motorizirana, plovna, rezervna sestava
4. šport. moštvo, del moštva pri določenem tekmovanju; postava1: določiti sestavo za tekmovanje / moštvo je nastopilo v oslabljeni sestavi
5. v zvezi z iz, v sestav, sklop: izločiti četo iz sestave brigade; samostojna enota v sestavi podjetja
♦ ekon. organska sestava kapitala razmerje med proizvajalnimi sredstvi in delovno silo, izraženo količinsko ali vrednostno; šport. izvajati težko sestavo iz določenih telovadnih prvin sestavljeno celoto
SSKJ²
sestávek -vka [səstavək in sestavək] m (ȃ)
1. besedilo, navadno neliterarne vsebine: objaviti, prebrati sestavek; prirediti sestavek za tisk; kratek sestavek; sestavek o Cankarju; na začetku sestavka je opisana nesreča / časopisni sestavek; spominski sestavek / pisni sestavek
2. knjiž. sestav, sklop: to je sestavek dveh strojev / osnovni sestavek stroja je motor sestavni del
♦ tisk. stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči
SSKJ²
sestáven -vna -o [səstavən in sestavən] prid. (á ā)
ki kaj sestavlja, tvori: sestavni elementi; sestavne prvine politike / suverenost sestavnih držav
// v zvezi sestavni del del, potreben za obstoj ali popolnost česa: avtomobilski sestavni deli; trdni sestavni del zemeljske skorje; sestavni deli stroja; priprava ima malo sestavnih delov / postati sestavni del česa; splošna razgledanost je sestavni del izobrazbe / dati stroj na sestavne dele razstaviti stroj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sestavína -e [səstavina in sestavina] ž (í)
1. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov: v snovi prevladuje ta sestavina; glavna sestavina; izločiti odvečne sestavine; ugotoviti razmerje sestavin / hlapne, topne, trdne sestavine; organske in neorganske sestavine živih bitij
// kar skupaj s čim drugim sestavlja, tvori kaj sploh: besede, glasovi in druge sestavine jezika; pravilna razporeditev sestavin dopisa / idejne, miselne sestavine; ugotoviti značilne sestavine osebnosti / socialnost je pomembna sestavina njegove pripovedi
// s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: lirske sestavine Cankarjevega pripovedništva / v nastopu so bile opazne športne sestavine
2. knjiž. sestavni del: razstaviti stroj na sestavine; naprava ima več sestavin
SSKJ²
sestavítelj -a [səstavitelj in sestavitelj] m (ȋ)
knjiž. kdor kaj sestavi: sestavitelj učnega načrta
SSKJ²
sestavítev -tve [səstavitəu̯ in sestavitəu̯] ž (ȋ)
glagolnik od sestaviti: sestavitev stroja / izhodišča za sestavitev plana / sestavitev nove vlade
SSKJ²
sestáviti -im [səstaviti in sestaviti] dov. (á ȃ)
1. narediti, da deli, kosi tvorijo celoto: sestaviti igračo; iz teh elementov lahko sestavimo različne omare; uro je razstavil, zdaj pa je ne zna več sestaviti; stroj je hitro sestavil; narobe sestaviti
2. narediti, da določeni podatki, dejstva tvorijo celoto: sestaviti jedilnik; učitelj je sestavil naloge za tekmovanje; sestaviti program proslave; sestaviti vozni red, urnik; na pamet sestaviti / v mislih je sestavil načrt za pobeg / sestaviti članek; pomagaj mi sestaviti prošnjo, spis; o izjavi se sestavi zapisnik / govore mu navadno sestavijo svetovalci / sestaviti leksikon, slovar
♦ pravn. sestaviti obtožnico
3. izbrati skupino ljudi za opravljanje določene naloge: sestaviti komisijo, odbor; sestaviti vlado / sestaviti ekipo; sestaviti orkester
    sestávljen -a -o
    1. deležnik od sestaviti: igrača je sestavljena iz petih delov; komisija še ni sestavljena
    2. knjiž. zapleten, kompliciran: vprašanja so vedno bolj sestavljena
    ♦     biol., kem. sestavljena beljakovina beljakovina iz aminokislin in lipidov, sladkorjev; bot. sestavljeni grozd socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih; sestavljeni klas klas, ki ima na osrednjem vretencu posamezne manjše klase; sestavljeni kobul socvetje s kobulčki na poganjkih, ki rastejo iz iste točke glavne osi; sestavljeni list; do 1989 sestavljena organizacija združenega dela [SOZD] samostojna organizacija, v katero je bilo zaradi skupnih interesov povezanih več organizacij združenega dela iste gospodarske ali negospodarske dejavnosti; sestavljeno delo delo, katerega produktivnost je večja zaradi izkušenj, prizadevnosti; fiz. sestavljeno gibanje gibanje iz več gibanj; jezikosl. sestavljena glagolska oblika; mat. sestavljeno število naravno število, deljivo z eno, s samim seboj in še z najmanj enim deliteljem; navt. sestavljeni jambor jambor, ki sestoji iz več delov, podaljškov; zool. sestavljeno oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino
SSKJ²
sestavljáč -a [səstau̯ljač in sestau̯ljač] m (á)
ekspr. sestavljavec: sestavljač avtomobila / sestavljač slovarja
SSKJ²
sestavljalec gl. sestavljavec
SSKJ²
sestavljálen -lna -o [səstau̯ljalən in sestau̯ljalən] prid. (ȃ)
ki je za sestavljanje: delati napravo po sestavljalni shemi
♦ mat. seštevanje in množenje sta sestavljalni računski operaciji
SSKJ²
sestavljalka gl. sestavljavka
SSKJ²
sestavljálnica -e [səstau̯ljalnica in sestau̯ljalnica] ž (ȃ)
knjiž. montirnica: delati v sestavljalnici
SSKJ²
sestávljanje -a [səstau̯ljanje in sestau̯ljanje] s (á)
1. glagolnik od sestavljati: sestavljanje naprave, stroja / za zdravo prehrano je pomembno pravilno sestavljanje jedilnika; sestavljanje učnega načrta, statuta, urnika / sestavljanje pisma mu je vzelo precej časa / sestavljanje leksikona, slovarja
2. jezikosl. tvorjenje (nove) besede iz podstave s predponami: sestavljanje glagolov
♦ fiz. sestavljanje hitrosti, sil
SSKJ²
sestávljanka -e [səstau̯ljanka in sestau̯ljanka] ž (á)
1. igrača, pri kateri se sestavljajo elementi, deli: kupiti sestavljanko; lesene sestavljanke; tehnične igrače in sestavljanke
2. kar je sestavljeno iz več elementov, delov: iz škatlastih kosov pohištva delamo poljubne sestavljanke; oprema satelita je zgrajena kot sestavljanka, tako da se posamezne naprave zlahka zamenjajo / graditi po sistemu sestavljanke
SSKJ²
sestávljati -am [səstau̯ljati in sestau̯ljati] nedov. (á)
1. delati, da deli, kosi tvorijo celoto: sestavljati aparate; otrok rad sestavlja hiše in avtomobilčke iz lego kock; dolgo, počasi sestavljati; sestavljati in razstavljati
2. delati, da določeni podatki, dejstva tvorijo celoto: sestavljati vozni red, urnik / sestavljati berila za osnovno šolo / sestavljati dopis, zapisnik / govore mu sestavljajo sodelavci / sestavljati leksikon, slovar
3. izbirati skupino ljudi za opravljanje določene naloge: sestavljati komisijo, odbor / sestavljati moštvo
4. nav. 3. os., z oslabljenim pomenom izraža, da je kaj sestavni element česa: človekovo telo sestavljajo različni organi; vretenca sestavljajo hrbtenico / družino sestavljajo oče, mati in dva sinova; izvoljeni člani sestavljajo odbor
    sestávljati se fiz.
    združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji: valovanji se sestavljata
    sestavljajóč -a -e:
    program so izdelale organizacije, sestavljajoče večino
SSKJ²
sestavljávec -vca in sestavljálec -lca [səstau̯ljau̯ca in sestau̯ljau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj sestavlja: sestavljavec avtomobilov / sestavljavec berila je upošteval tudi sodobne literarne tokove / upoštevati pripombe sestavljavcev učnega načrta
SSKJ²
sestavljávka in sestavljálka -e [səstau̯ljau̯ka in sestau̯ljau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki kaj sestavlja: sestavljavka mesoreznic / sestavljavka berila je upoštevala tudi starejše avtorje
SSKJ²
sestávljenka -e [səstau̯ljenka in sestau̯ljenka] ž (ȃ)
1. jezikosl. (nova) beseda, narejena iz podstave s predpono: samostalniška sestavljenka; sestavljenke in izpeljanke
2. sestavljanka: kupiti otroku sestavljenko
SSKJ²
sestávljenost -i [səstau̯ljenost in sestau̯ljenost] ž (ȃ)
1. lastnost, značilnost sestavljenega: sestavljenost naprave / sestavljenost delovne organizacije
2. knjiž. zapletenost, kompliciranost: sestavljenost nalog, problemov
SSKJ²
sestavljív -a -o [səstau̯ljiv- in sestau̯ljiv-] prid. (ī í)
ki se da sestaviti: sestavljiva igrača / sestavljivo pohištvo
SSKJ²
sestavljívost -i [səstau̯ljivost in sestau̯ljivost] ž (í)
lastnost, značilnost sestavljivega: sestavljivost pohištva
SSKJ²
sestávnica -e [səstau̯nica in sestau̯nica] ž (ȃ)
knjiž. sestavni del, sestavina: upoštevati vse sestavnice
SSKJ²
sestávnost -i [səstau̯nost in sestau̯nost] ž (á)
knjiž. lastnost, značilnost sestavnega: sestavnost prvin / kristalna sestavnost zgradba
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sestêrc tudi sestêrcij -a m (ȇ; é)
num. srebrn rimski novec za dva in pol asa: denarij in sesterc
SSKJ²
sésti sédem dov., stil. sèl séla; nam. sést in sèst (ẹ́ ẹ̑)
1. namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: sedel je, da bi si odpočil; nima kam sesti; sesti na stol, v naslanjač; s težavo je sedel / otrok ji je sedel v naročje; sedel je poleg nje / sesti k mizi, za mizo; sesti v avtomobil / sesti v senco / kot vljudnostna fraza: izvolite sesti; šalj. sedite, da nam ne odnesete spanja / kot ukaz psu sedi
// namestiti se, spraviti se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: metulj je sedel na cvet; ptice so sedle na drevo
2. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža, da osebek začne delati to, kar nakazuje določilo: sedla je h klavirju; rad sede h knjigam rad bere, študira / ali boš šel z avtomobilom ali boš sedel na vlak se boš peljal z vlakom; včasih sede za pisalni stroj tipka
3. postati nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: glava vijaka mora sesti; žarnico privijamo toliko časa, da sede v ležišče / slušalka je sedla na vilice
● ekspr. sesti na limanice dati se prevarati, ukaniti; ekspr. končno so stvari sedle na svoje mesto so se uredile; slabš. sesti na posestvo, zemljo prilastiti si, polastiti se; ekspr. sesti na prestol zavladati; ekspr. sesti komu na tilnik, za vrat dobiti oblast nad kom, začeti mu delati nasilje; ekspr. taka stvar sede v spomin si jo zapomniš; ekspr. na mehko sesti pridobiti si (zelo) ugoden položaj, navadno brez večjega truda; publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori
SSKJ²
sestòj -ôja [səstoj in sestoj] m (ȍ ó)
gozd. enotna skupnost gozdnega drevja: sestoj pokriva del pobočja; čistiti, redčiti sestoj; bukov, hrastov, smrekov sestoj; sestoj črnega bora; gostota, starost sestoja / čisti sestoj ene ali pretežno ene drevesne vrste; mešani sestoj več drevesnih vrst
SSKJ²
sestòp -ópa [səstop in sestop] m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od sestopiti: pri sestopu so se ponesrečili trije alpinisti; vzpon in sestop / sestop z lestve
2. kraj, prostor, kjer se da s česa priti: sestop je dobro označen; sestop je po grebenu; peščen, strm sestop
3. šport. primaknitev enega telovadca k drugemu tako, da stojita vštric: razstop in sestop / postaviti se v sestop
SSKJ²
sestópanje -a [səstopanje in sestopanje] s (ọ̄)
glagolnik od sestopati: planinec se je ponesrečil pri sestopanju / sestopanje po lestvi / sestopanje s kolesa
SSKJ²
sestópati -am [səstopati in sestopati] nedov. (ọ̄)
premikati se navzdol, dol
a) po strmem svetu: sestopati z gore; sestopati čez plaz, na južnem pobočju, po ledenem žlebu; počasi, previdno sestopati
b) zlasti po čem navpičnem: sestopati po lestvi, stopnicah / rudarji sestopajo v jamo
// stopati s česa: sestopati z voza
SSKJ²
sestópen -pna -o [səstopən in sestopən] prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sestop: sestopno mesto / sestopna smer
SSKJ²
sestopíti in sestópiti -im [səstopiti in sestopiti] dov. (ī ọ́ ọ̑)
premakniti se navzdol, dol
a) po strmem svetu: na vrh so se povzpeli po eni poti, sestopili pa po drugi; sestopiti po severni strani / sestopiti v Vrata
b) zlasti po čem navpičnem: sestopiti po lestvi
// stopiti s česa: sestopiti s konja, z voza; pren., knjiž. sestopiti z višav filozofije na realna tla
SSKJ²
sêstra -e stil. -é ž (é)
1. ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev: sestra je že zaposlena; sta brat in sestra; ima dve sestri; mlajša, starejša sestra / popol sestra polsestra; prava sestra
2. zdravstvena delavka, ki neguje bolnike: sestra mu je izmerila temperaturo / sprejela ga je glavna sestra; patronažna sestra ki skrbi za otroke, bolnike na domu / (višja) medicinska sestra
3. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bila ji je sestra v nesreči
// kar je čemu enako, podobno: na nebu je zasvetila prva zvezda, za njo so zažarele tudi njene sestre
4. redovnica1: tam poučuje verouk sestra / kot pristavek k imenu sestra [s.] Egidija
♦ rel. sestra nekdaj naslov za redovnico brez slovesnih zaobljub; usmiljene sestre samostanski red, ki se ukvarja s strežbo bolnikov; sestra prednica
SSKJ²
sestrádanec -nca [səstradanəc in sestradanəc] m (á)
ekspr. sestradan človek: sestradanci so se le s težavo premikali; jedel je kot sestradanec
SSKJ²
sestrádanka -e [səstradanka in sestradanka] ž (á)
ekspr. sestradana ženska: sestradanke iz taborišča
SSKJ²
sestrádanost -i [səstradanost in sestradanost] ž (á)
stanje sestradanega človeka: sestradanost ujetnikov; sestradanost in onemoglost
SSKJ²
sestrádati -am [səstradati in sestradati] dov., tudi sestradála (á)
z odtegovanjem hrane povzročiti, da se kdo zelo izčrpa, oslabi: sestradati ujetnike, zapornike; za kazen so ga sestradali
    sestrádan -a -o
    1. deležnik od sestradati: sestradani interniranci
    2. ki je zaradi pomanjkanja hrane zelo izčrpan, oslabel: sestradan človek; sestradan pes, volk; biti sestradan / ekspr. sestradani obrazi otrok
    ●     ekspr. potolažiti sestradani želodec lakoto; ekspr. danes sem zelo sestradan lačen
SSKJ²
sestrána -e ž (ā)
star. sestrična: oženjen je z njeno sestrano
SSKJ²
sestránec -nca m (ā)
star. bratranec: ima tri sestrance
SSKJ²
sestrašíti -ím in sestrášiti -im [səstrašiti in sestrašiti] dov., sestrášil (ī í; á ȃ)
knjiž. prestrašiti, ustrašiti: zelo so ga sestrašili; sestrašil se je in zbežal
SSKJ²
sestrelítev -tve [səstrelitəu̯ in sestrelitəu̯] ž (ȋ)
glagolnik od sestreliti: sestrelitev letala
SSKJ²
sestrelíti -ím [səstreliti in sestreliti] dov., sestréli in sestrêli; sestrélil (ī í)
s streli, streljanjem povzročiti, da pade kaj na tla, navadno letalo: sestreliti nasprotnikovo letalo / sestreliti ptico z drevesa
    sestreljèn -êna -o:
    sestreljen bombnik; letalo je bilo sestreljeno s strojničnim rafalom
SSKJ²
sestreljeváti -újem [səstreljevati in sestreljevati] nedov. (á ȗ)
s streli, streljanjem povzročati, da pade kaj na tla, navadno letalo: sestreljevati nasprotnikova letala
SSKJ²
sestŕgati -am tudi -stŕžem [səstərgati in sestərgati] dov. (ŕ r̄)
zastar. nastrgati: sestrgati jetra / sestrgati na strgalu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sêstrica in sestríca -e ž (é; í)
manjšalnica od sestra: ima tri sestrice; mlajša sestrica; bratci in sestrice / zagorela je prva zvezda in za njo njene sestrice
SSKJ²
sestrìč -íča m (ȉ í)
1. nar. štajersko bratranec: to je moj sestrič
2. star. sestrin sin; nečak
SSKJ²
sestríči -strížem [səstriči in sestriči] dov., sestrízi sestrízite; sestrígel sestrígla (í)
razstriči: sestriči papir
SSKJ²
sestríčna -e ž (ȋ)
hči strica ali tete: predstavila mu je svojo sestrično / mala ali mrzla sestrična hči očetovega ali materinega bratranca ali sestrične
SSKJ²
sêstrin -a -o (ē)
svojilni pridevnik od sestra: sestrin obraz; sestrina obleka
SSKJ²
sestrínski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. sestrski: sestrinska ljubezen / sestrinski deželi
SSKJ²
sêstrski -a -o prid. (é)
nanašajoč se na sestre: sestrska ljubezen / sestrska in babiška služba / ekspr. gradnja sestrskih ladij / sestrsko pokrivalo
    sêstrsko prisl.:
    sestrsko jo je objela
SSKJ²
sêstrstvo -a s (ē)
sestrsko razmerje: bratovstvo in sestrstvo / občutek sestrstva
SSKJ²
sesúkati -am in -súčem [səsukati in sesukati] dov., tudi sesukájte; tudi sesukála (ú)
s sukanjem zviti: preja je še prerahla, treba jo bo bolj sesukati; sesukati več niti v eno
    sesúkan -a -o:
    sesukana nit, vrv
SSKJ²
sesúljica -e ž (ú)
nar. koroško vejica: pri sekanju smrečja ostaja na tleh vse polno sesuljic
SSKJ²
sesušíti se -ím se [səsušiti se in sesušiti se] dov., sesúšil (ī í)
knjiž. izsušiti se, posušiti se: kruh se je sesušil; sod se na soncu sesuši / obraz mu je potemnel in se sesušil
    sesušèn -êna -o:
    sesušen škaf; sesušene ustnice
SSKJ²
sesutína -e [səsutina in sesutina] ž (í)
knjiž. plast zemlje, kamnine, nastala zaradi krušenja, sesipanja: sesutine pod plazom / skalne sesutine / pot na vrh vodi čez sesutine
● knjiž. na hribu so sesutine gradu razvaline
SSKJ²
sesúti se -sújem se [səsuti se in sesuti se] dov., sesúl se in sesùl se (ú ȗ)
1. razpasti v kaj sipkega, drobnega: kamen se je sesul pod udarcem; mestno obzidje se je sesulo / ob eksploziji so se sesule vse šipe zdrobile
// nav. ekspr. razpasti sploh: stol se je sesul pod njim / razsušeni sod se je sesul razsul
2. zaradi sipkosti, drobnosti ločiti se od nagnjene ali navpične površine: podporniki so popustili in zemlja se je sesula
3. nav. 3. os., pog. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo; odpovedati: brskalnik, disk, strežnik se je sesul / med preizkusom se je računalnik dvakrat sesul prišel v stanje, ko se ni več odzival na ukaze
4. ekspr. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti; razpasti: država, vojska se sesuje / obramba se je v nekaj dneh sesula
● ekspr. svet se mu je sesul doživel je pretres zaradi nepričakovanega dogodka, ki je bistveno vplival na njegovo nadaljnje življenje; ekspr. sesuti se v nič razpasti, uničiti se; ekspr. vse se je sesulo v prah in pepel je popolnoma uničeno; je popolnoma propadlo; knjiž. po tem dogodku se je v njej nekaj sesulo podrlo
    sesúti 
    1. pog., ekspr. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo; uničiti: vojaška invazija je sesula državo
    2. pog., ekspr. onemogočiti, preprečiti uveljavitev, uresničitev česa: vsaka malenkost ti lahko sesuje načrte
    // vzeti pomen, veljavo, vrednost: ko te mediji enkrat sesujejo, skoraj ni več vrnitve
    3. knjiž. usuti, nasuti: sesuti zrnje v skrinjo
    sesút -a -o:
    okopi so sesuti
SSKJ²
sesútje -a [səsutje in sesutje] s (ȗ)
glagolnik od sesuti se: sesutje zemlje v rovu / sesutje diska, računalnika / sesutje države
SSKJ²
sesúvanje -a s (ú)
glagolnik od sesuvati: trske so padale ob steno in sesuvale šipe / sesuvanje računalnika / sesuvanje političnega režima; sesuvanje projektov nasprotnikov / sesuvanje pridobljenega ugleda, veljave
SSKJ²
sesúvati1 -am [səsuvati in sesuvati] nedov. (ú) pog.
1. ekspr. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo; uničevati: barbarska ljudstva so cesarstvo sesuvala tako od znotraj kot od zunaj / hekerji so prenehati sesuvati strežnike velikih podjetij
2. onemogočati, preprečevati uveljavitev, uresničitev česa: nasprotniki sesuvajo vladno politiko
// jemati pomen, veljavo, vrednost: sesuvati svojo lastno verodostojnost
    sesúvati se 
    1. nav. 3. os., pog. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo; odpovedovati: brskalnik, strežnik se sesuva / operacijski sistem postane po namestitvi popravkov nestabilen in se začne sesuvati prihaja v stanje, ko se ne odziva več na ukaze
    2. nar. zahodno sesipati se: zemlja se sesuva
SSKJ²
sesúvati2 -am tudi -sújem in sesuváti -súvam tudi -sújem [səsuvati in sesuvati] dov., sesúvaj sesúvajte in sesuvájte; sesuvál tudi sesúval (ú; á ú)
s suvanjem spraviti kam: napadli so ga in sesuvali na cesto
SSKJ²
sesvaljkáti -ám in sesváljkati -am [səsvaljkati in sesvaljkati] dov. (á ȃ; ȃ)
s svaljkanjem narediti: sesvaljkati kroglico iz papirja
● knjiž. razprostrla je krilo, da bi se ne sesvaljkalo zmečkalo
    sesvaljkán in sesváljkan -a -o:
    sesvaljkana cigareta; sesvaljkano listje
SSKJ²
sesvédrati -am [səsvedrati in sesvedrati] dov. (ẹ̑)
star. skodrati, zviti: sesvedrati lase
● star. dekle mu je sesvedralo pamet zmešalo
    sesvédran -a -o:
    sesvedrani lasje
SSKJ²
sešítek -tka [səšitək in sešitək] m (ȋ)
star. snopič1, zvezek: prvi sešitek slovarja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sešíti -šíjem [səšiti in sešiti] dov., sešìl (í ȋ)
1. s šivanjem sestaviti: ukrojene dele sešijemo; rokav je sparala in ponovno sešila; sešiti na roko, s strojem / sešiti tiskarske pole
2. s šivanjem narediti: sešiti obleko; sešiti jopo iz plašča / sešiti po meri
    sešít -a -o:
    sešiti deli; v snopič sešiti listi; obleka še ni sešita
SSKJ²
sešívati -am [səšivati in sešivati] nedov., tudi sešivájte; sešívala in sešivála (í)
s šivanjem sestavljati: sešivati posamezne dele / dov., nar. zahodno vsako leto ji je sešivala novo obleko sešila
SSKJ²
seštéti -štêjem [səšteti in sešteti] dov. (ẹ́ ȇ)
1. dobiti določeno vsoto z dodajanjem posameznih zneskov: sešteti davke, odtegljaje; če se seštejejo vsi stroški, je dobiček majhen / sešteti kazenske točke pri tekmovanju
// mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število doda drugemu: sešteti cela števila, ulomke; pravilno sešteti / na pamet je seštel ne da bi si računsko operacijo napisal, ne da bi uporabil pripomočke; sešteti na stroj
2. star. prešteti: pastir je seštel ovce / sešteti glasove po volitvah / zbralo se je toliko ljudi, da jih v dveh dneh ne sešteješ zelo veliko
    seštét -a -o:
    števila niso prav sešteta
    ●     star. moje ure so seštete kmalu bom umrl
SSKJ²
sešteválen -lna -o [səštevalən in seštevalən] prid. (ȃ)
nanašajoč se na seštevanje: seštevalni postopek / seštevalni stroj
♦ fiz. seštevalno mešanje barv mešanje navadno treh raznobarvnih svetlobnih tokov, pri katerem nastane enoten barvni vtis
SSKJ²
sešteválka -e [səštevalka in seštevalka] ž (ȃ)
adm. tipka na računskem stroju, ki omogoča seštevanje:
SSKJ²
sešteválnik -a [səštevalnik in seštevalnik] m (ȃ)
rač. del računalnika za seštevanje:
SSKJ²
seštévanec -nca [səštevanəc in seštevanəc] m (ẹ́)
mat. število, ki se prišteva ali h kateremu se prišteva: dvomestni seštevanec; seštevanci in množenci
SSKJ²
seštévanje -a [səštevanje in seštevanje] s (ẹ́)
glagolnik od seštevati: seštevanje stroškov / seštevanje celih števil, ulomkov; znak za seštevanje; seštevanje in odštevanje / okrajšano seštevanje pri katerem se seštevajo zaokrožena števila / stroj za seštevanje
SSKJ²
seštévanka -e [səštevanka in seštevanka] ž (ẹ́) mat.
1. sistem seštevkov celih števil: seštevanka in poštevanka
2. tabela, v kateri so navedena števila in njihovi seštevki:
SSKJ²
seštévati -am [səštevati in seštevati] nedov. (ẹ́)
dobivati določeno vsoto z dodajanjem posameznih zneskov: seštevati stroške
// mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število dodaja drugemu: seštevati cela števila, ulomke; seštevati in odštevati
SSKJ²
seštévek -vka [səštevək in seštevək] m (ẹ̑)
določena vsota, dobljena iz posameznih zneskov: seštevek stroškov / v skupnem seštevku točk so naši tekmovalci zmagali; pren., publ. končni projekt je seštevek delnih projektov
// mat. število, ki se dobi pri seštevanju: seštevek dveh števil
SSKJ²
seštéven -vna -o [səštevən in seštevən] prid. (ẹ́ ẹ̄)
nanašajoč se na seštevanje: seštevna črta / seštevni obrazec
SSKJ²
sét1 -a m (ẹ̑)
1. več istovrstnih ali dopolnjujočih se predmetov, stvari, ki spadajo skupaj: opremiti avtomobil s setom za prostoročno telefoniranje; set bobnov; set osmih evrskih kovancev / kopalni, potovalni set; set za ličenje, manikuro, pedikuro; set za osebno nego / darilni set z luksuznim parfumom
2. prtiček, na katerega se postavi posoda za serviranje hrane eni osebi; pogrinjek: pripraviti mizo s štirimi seti / vzorčast set; v prid. rabi: set garnitura
SSKJ²
sét2 -a m (ẹ̑)
šport. del nekaterih iger z žogo, v katerem zmaga tista stran, ki prva osvoji določeno število točk in dve več kot nasprotnik; niz1: dobiti, izgubiti set; drugi set / zmagal je v zadnjem setu
SSKJ²
séter -tra tudi -ja m (ẹ́)
lov. večji lovski pes vitke postave z dolgimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: čistokrven seter / irski, škotski seter
SSKJ²
sétev -tve ž (ẹ̑)
1. delo, dejavnost, povezana z dajanjem semena v zemljo, da bi vzklilo: pomagal jim je pri setvi; košnja, setev in žetev / jesenska, spomladanska setev / bilo je ob setvi v času takega dela
2. glagolnik od sejati: setev ajde, žita; setev in sajenje / setev na roko, s strojem; setev v vrste
// kar se (po)seje: setev je hitro vzklila; plevel je prerasel setev
● preg. brez setve ni žetve
♦ agr. križna setev po dolžini in po širini njive; gozd. setev na krpe na manjše, med seboj ločene površine
SSKJ²
sétven -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na setev: izpolnitev setvenega načrta / spomladanska setvena dela / setvena greda; povečati setvene površine
SSKJ²
sétvenica -e ž (ẹ̑)
vrtn. setvena greda: sejati na setvenice
SSKJ²
setvína -e ž (í)
agr. kar se (po)seje: pomladanske setvine
SSKJ²
sév1 -a m (ẹ̑)
biol. skupina celic, organizmov iste vrste: ta sev je odporen proti penicilinu; bakterijski sev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sèv2 in sév séva m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
knjiž. sij: sev ugaša / lunin sev
SSKJ²
sév3 -í ž (ẹ̑)
star. sejanje1, setev: pripravljati zemljo za sev / spomladanska sev
SSKJ²
seválec -lca [sevalca in sevau̯ca] m (ȃ)
teh. sevalnik, sevalo: infrardeči sevalec
SSKJ²
seválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sevanje: sevalni vir / ugotavljati sevalno dozo; absorpcija sevalne energije / sevalni pas območje ob nebesnem telesu, iz katerega izhaja posebno elektromagnetno sevanje
♦ teh. sevalna električna peč; sevalno gretje
SSKJ²
seválnik -a m (ȃ)
teh. naprava, ki seva: infrardeči sevalnik
SSKJ²
seválo -a s (á)
teh. naprava, ki seva: termična sevala
SSKJ²
sévanje -a s (ẹ́)
fiz. oddajanje valov, delcev: sevanje radijske antene; sevanje radioaktivnega vira / sevanje svetlobe
// valovi, delci, ki jih oddaja vir in se širijo v prostor: poškodbe zaradi sevanja / dolgovalovno, kratkovalovno sevanje; elektromagnetno sevanje ki pri uporabi ali obratovanju vira sevanja v njegovi okolici povzroča elektromagnetno polje; ionizirajoče sevanje; radioaktivno sevanje; rentgensko sevanje
SSKJ²
sévati -am nedov. (ẹ́)
1. fiz. oddajati valove, delce: radijska antena seva; radioaktivna snov seva / sevati delce alfa in beta; sevati elektromagnetne valove
2. knjiž. svetiti, sijati: skozi okna so sevale luči / strah mu je seval iz oči
SSKJ²
sevdalínka -e ž (ȋ)
bosanska muslimanska ljubezenska pesem: zapel je dve sevdalinki
SSKJ²
sevé člen. (ẹ̄)
knjiž. seveda: s tem seve ni rečeno, da ima prav / seve, vem, da je težko; ali greš z menoj? Seve
SSKJ²
sevéda člen. (ẹ̑)
1. izraža samoumevnost trditve: z njegovim mnenjem se seveda ni mogoče strinjati; s tem pa seveda ni rečeno, da je kriv; ti se ga boš seveda še spomnil; po končani gimnaziji se je vpisal na akademijo, vojaško, seveda; večkrat je šel v gostilno, če je imel denar, seveda; pomeni se s sosedom, seveda mirno, brez prepira / v vezniški rabi vse imam, kar potrebujem. Seveda mi pa še nekaj manjka
// na začetku novega odstavka opozarja na prehod k drugi misli: seveda je poleg luči pomembna sestavina Župančičeve poezije tudi tema
2. izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: seveda, vem, da je hudo; tega ne bi smel reči, seveda ne; še očeta bom vprašal. Seveda, le vprašaj ga; hočeš požirek vina? Seveda, kar natoči mi ga / ali misliš, da se nam bo posrečilo? Seveda, seveda
// izraža pritrjevanje: ali sploh imaš še tisto sliko? Seveda, imam jo; ali greš z menoj? Seveda, grem; no, seveda, saj veš, da ti zaupam
● iron. seveda, še nagrado bi rad izraža močno zanikanje, zavrnitev
SSKJ²
séver -a m (ẹ́)
1. smer na nebu ali zemlji proti položaju zvezde severnice: določiti sever; veter piha od severa, s severa; potovati proti severu; letalo se je usmerilo na sever / magnetna igla kaže smer sever–jug
// severna stran neba ali zemlje: na severu se oblači / označiti na zemljevidu sever
2. publ. severni del kake geografske ali politične celote: na severu dežele so gozdovi; temperaturne razlike med severom in jugom pokrajine / ekspr. sever se upira prebivalci severnega dela
♦ zgod. vojna med Severom in Jugom državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865, secesijska vojna
3. hladna območja, zlasti v severnem delu Evrope: ptice se jeseni selijo s severa na jug; hladni, ekspr. neprijazni sever / knjiž. visoki sever najbolj severna območja
4. hladen veter, ki piha s severa: sever piha, vleče; zaradi severa se je zelo ohladilo
SSKJ²
séveren -rna -o prid., sévernejši (ẹ́)
1. nanašajoč se na sever:
a) severni del, konec doline; najsevernejša točka celine; severna območja države / severna stena gore; severno pobočje / severna Francija / severna smer / severna stran veter piha s severne strani s severa; na severni strani se dvigajo gore na severu / severni veter / Severna Amerika
b) potovati po severnih deželah; značilnosti severne pokrajine / severno nebo / severna flora in favna
2. ki leži od ekvatorja v smeri proti severu: severna in južna polovica zemlje
♦ astron. Severni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; fiz. severni magnetni pol magnetni pol, ki se obrne proti severu, če se magnet lahko vrti okoli navpične osi; geogr. severni pol; severni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem poletnem obratu navidezno premika; severni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v severnem polarnem območju zaradi električno nabitih delcev s sonca; severni tečajnik; severna zemljepisna širina; zgod. borci za severno mejo udeleženci bojev za priključitev slovenske Koroške in Štajerske k Jugoslaviji od 1918 do 1919; zool. severni dular gorska ptica selivka, po hrbtu rjavkaste, po trebuhu bele barve, Eudromias morinellus; severni medved medved, ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega ledenega morja, Thalarctos maritimus; severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus
    séverno prisl.:
    kraj leži severno od glavnega mesta
SSKJ²
severíšče -a s (í)
astron. točka na obzornici, ki leži pod severnim nebesnim tečajem:
SSKJ²
sévernica -e ž (ẹ́)
najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja: orientirati se po severnici / v astronomiji Severnica in druge zvezde
SSKJ²
sévernik -a m (ẹ́)
knjiž. severni veter, sever: pihal je močen severnik; hladen severnik
SSKJ²
severnják -a m (á)
1. kdor živi v severnih, hladnih deželah ali je doma iz njih: preudarni severnjaki; južnjaki in severnjaki
// nav. ekspr. kdor živi v najbolj severnih deželah Evrope ali je doma iz njih: tekmovanj v Planici so se udeležili tudi severnjaki
2. knjiž. severni veter, sever: zapihal je severnjak
SSKJ²
severnjákinja -e ž (á)
ženska, ki živi v severnih, hladnih deželah ali je doma iz njih: svetlolasa severnjakinja; severnjakinje in južnjakinje
SSKJ²
severnjáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na severnjake: severnjaški temperament; severnjaška miselnost
● ekspr. severnjaške dežele severnoevropske
SSKJ²
séverno... prvi del zloženk (ẹ̄)
nanašajoč se na severen: severnoafriški, severnoameriški, severnoslovanski
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sévernoamêriški -a -o prid. (ẹ̄-ȇ)
nanašajoč se na Severno Ameriko: severnoameriške države / severnoameriška favna / severnoameriški plesi plesi, nastali pod vplivom jazza
SSKJ²
sévernoatlántski -a -o prid. (ẹ̄-ȃ)
1. nanašajoč se na severni Atlantik: severnoatlantski otok / severnoatlantski tok močan morski tok, ki prenaša toplo vodo iz Mehiškega zaliva k obalam severozahodne Evrope
2. nanašajoč se na Severnoatlantsko zvezo: severnoatlantski svet; članice severnoatlantskega zavezništva
SSKJ²
sévernoevrópski -a -o prid. (ẹ̄-ọ̑)
nanašajoč se na severni del Evrope: severnoevropske države; severnoevropske reke
SSKJ²
sévernonémški -a -o prid. (ẹ̄-ẹ́)
nanašajoč se na severni del Nemčije: severnonemška mesta
SSKJ²
sévernoslovánski -a -o prid. (ẹ̄-ȃ)
zgod. nanašajoč se na Slovane, ki so se ob preseljevanju naselili severno od Donave: severnoslovanske naselbine
SSKJ²
severo... ali sévero... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na sever: severovzhod / severoseverozahod
SSKJ²
séveroséverozahòd -óda m (ẹ̑-ẹ̑-ȍ ẹ̑-ẹ̑-ọ̄)
smer na nebu ali zemlji med severom in severozahodom: reka teče proti severoseverozahodu
SSKJ²
séverovzhòd -óda m (ẹ̑-ȍ ẹ̑-ọ̄)
1. smer na nebu ali zemlji med severom in vzhodom: veter je zapihal s severovzhoda
2. publ. severovzhodni del kake geografske ali politične celote: severovzhod Slovenije
SSKJ²
séverovzhóden -dna -o prid.(ẹ̑-ọ̑)
nanašajoč se na severovzhod: severovzhodno pobočje Pohorja
    séverovzhódno prisl.:
    ravnina se razprostira severovzhodno od Save
SSKJ²
severovzhódnik -a m (ọ̑)
veter, ki piha s severovzhoda: pihal je hladen severovzhodnik
SSKJ²
séverozahòd -óda m (ẹ̑-ȍ ẹ̑-ọ̄)
1. smer na nebu ali zemlji med severom in zahodom: gorovje se proti severozahodu znižuje
2. publ. severozahodni del kake geografske ali politične celote: severozahod države
SSKJ²
séverozahóden -dna -o prid.(ẹ̑-ọ̑)
nanašajoč se na severozahod: preplezati severozahodni greben
    séverozahódno prisl.:
    severozahodno od glavnega mesta
SSKJ²
severozahódnik -a m (ọ̑)
veter, ki piha s severozahoda: rahel severozahodnik
SSKJ²
sévka -e ž (ẹ̄)
1. nar. preprosta, odporna, manj rodna pšenica; pira: sejati sevko
2. agr., navadno v zvezi goriška sevka zimsko jabolko zelene barve z rdečimi progami, lisami: gojiti goriško sevko
SSKJ²
sévnica -e ž (ẹ̑)
nar. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju; sejalnica: plesti sevnice; zajemati seme iz sevnice
SSKJ²
sévnik -a m (ẹ̑)
nar. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju; sejalnica: plesti sevnike; prazen sevnik / sevnik žita
SSKJ²
sévniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. na hitro posvetiti, posijati: sonce je sevnilo izza oblakov
SSKJ²
sèvrski -a -o [sêvərski] prid. (ȇ)
nanašajoč se na mesto Sèvres: sèvrska industrija / sèvrski porcelan
SSKJ²
sex appeal -a [séks əpíl in séks apíl] m (ẹ̑, ȋ)
zlasti v ameriškem okolju spolna privlačnost: poudarjeni sex appeal filmske igralke
SSKJ²
sézam -a m (ẹ̑)
bot. tropska kulturna rastlina z belimi ali rdečimi cveti in semeni, ki vsebujejo olje, Sesamum indicum: v tej pokrajini uspeva sezam
● sezam, odpri se po arabski pravljici čarovni rek, ki omogoča dostop do skritega zaklada; ekspr. končno se mu je sezam le odprl je dosegel, dobil, kar je želel, za kar si je prizadeval
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sézamov -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sezam: sezamovi cveti / sezamovo olje
SSKJ²
sézati -am nedov. (ẹ̄)
segati: sezati z roko na polico / sezajo si v roke / misli so mu sezale daleč v preteklost / škornji so mu sezali čez koleno
● kar naprej mu seza v besedo ga prekinja
SSKJ²
sezídati tudi sezidáti -am [səzidati in sezidati] dov. (í á í)
narediti z gradbenim materialom, zlasti z zidaki: sezidati predelno steno, zid / sezidati bolnišnico, most, stolp, šolo; sezidal si je novo hišo / grad so začeli zidati v štirinajstem stoletju in ga sezidali v petnajstem končali zidanje / sezidati do druge plošče; pren. svojo filozofijo je sezidal na trhlih temeljih; sezidati si lepšo prihodnost
● ekspr. čebele sezidajo satovje naredijo; zastar. med mestoma so sezidali železnico zgradili
    sezídan -a -o:
    stolp je bil pozneje sezidan; hiša je sezidana iz kamna; na ruševinah sezidano mesto
SSKJ²
sezíja -e ž (ȋ)
star. sezona: začela se je kopalna sezija
SSKJ²
sezíjski -a -o prid. (ȋ)
star. sezonski: sezijsko delo
SSKJ²
seznàm in seznám -áma [səznam in seznam] m (ȁ á; ȃ)
skupek imen oseb, stvari, napisanih navadno drugo pod drugo: seznam je nepopoln; sestaviti seznam; natančen seznam; narediti si seznam potrebnih knjig; na koncu razprave je dodan seznam uporabljenih kratic / abecedni seznam volivcev
// list s takim skupkom imen: seznam oblačil je treba nalepiti na pokrov kovčka
● biti na seznamu za stanovanjsko posojilo biti med upravičenci
♦ adm. plačilni seznam seznam vseh upravičencev do osebnega dohodka in vsote, ki jih ti prejmejo v določenem obdobju
SSKJ²
seznámek -mka [səznamək in seznamək] m (ȃ)
knjiž. seznam: narediti seznamek; seznamek dokumentov
SSKJ²
seznanítev -tve [səznanitəu̯ in seznanitəu̯] ž (ȋ)
glagolnik od seznaniti: kmalu po seznanitvi ga je obiskal / seznanitev delavcev s pravilnikom
SSKJ²
seznaníti in seznániti -im [səznaniti in seznaniti] dov. (ī á ā)
1. narediti, da postane kdo komu znan: seznanil ga je s sodelavci; osebno seznaniti koga s kom; toliko sem že slišal o njej, da bi se rad z njo seznanil; iskal je priložnost, da bi se seznanil z novimi sosedi; seznaniti se s kom na potovanju, pri vojakih, v klubu
2. narediti, da kdo pridobi določeno znanje, vedenje o čem: seznaniti delavce z njihovimi pravicami in dolžnostmi; seznaniti poslušalce z vsebino opere; natančno seznaniti s čim / seznaniti obiskovalce s proizvodnjo; seznaniti učence z manj znanimi izrazi razložiti, pojasniti jim manj znane izraze; seznaniti se s književnostjo / publ. predsednik jih je seznanil o delu v organizaciji z delom / zbornik nas seznani z dognanji zadnjih let
● seznaniti se z drugimi deželami spoznati jih; dobro se je seznanil z njihovim jezikom dobro se ga je naučil
    seznánjen -a -o:
    z gosti je že seznanjen; s problemi je dobro, podrobno seznanjen
SSKJ²
seznánjanje -a [səznanjanje in seznanjanje] s (á)
glagolnik od seznanjati: večer je minil v prijetnem pogovoru in medsebojnem seznanjanju / seznanjanje delavcev z aktualnimi vprašanji; seznanjanje s svetovno literaturo
SSKJ²
seznánjati -am [səznanjati in seznanjati] nedov. (á)
1. delati, da postane kdo komu znan: seznanjal ga je s svojimi prijatelji; osebno seznanjati koga s kom; seznanjati se na izletih; otroci se hitro seznanjajo
2. delati, da kdo pridobi določeno znanje, vedenje o čem: seznanjati kupce z delovanjem in uporabo aparata; podrobno seznanjati s čim / knjiga nas seznanja z nekaterimi novimi odkritji
    seznanjajóč -a -e:
    razkazal jim je tovarno, seznanjajoč jih s problemi proizvodnje
SSKJ²
seznánjenje -a [səznanjenje in seznanjenje] s (ā)
glagolnik od seznaniti: seznanjenje z novimi sodelavci / članek je pripomogel k seznanjenju rojakov z dogajanji v domovini
SSKJ²
seznánjenost -i [səznanjenost in seznanjenost] ž (ā)
dejstvo, da je kdo seznanjen: seznanjenost delavcev s pravicami in dolžnostmi; premajhna seznanjenost s problemom
SSKJ²
seznáti -ám [səznati in seznati] dov. (á ȃ)
star. ugotoviti, spoznati: težko je seznati, kaj je res / to sem seznal od prijatelja izvedel
SSKJ²
sezóna -e ž (ọ̑)
navadno s prilastkom čas, del leta
a) ki je najprimernejši, najustreznejši za kako delo, dejavnost: sezona se konča, začne; sredi sezone so prenehali graditi; konec, začetek sezone / gradbena sezona je letos daljša; glavna turistična sezona / kopalna, smučarska sezona; sezona izletov; sezona lova in ribolova / lanska sezona je bila zelo uspešna
b) v katerem se kaka dejavnost opravlja v zelo veliki meri: otvoritvena predstava nove sezone; prvo tekmovanje v sezoni; igralca so angažirali za več sezon / glasbena, koncertna sezona; to je njegova zadnja tekmovalna sezona; sezona predavanj; repertoar za gledališko sezono 2003/04
c) v katerem se opravljajo določena dela: žetvena sezona; sezona vlaganja je, zato prodamo veliko sladkorja
č) v katerem se nosijo, prodajajo določena oblačila, modeli, kroji: v tej sezoni oprijeti plašči niso moderni / škornje nosim več sezon
d) v katerem je česa veliko: sezona češenj, grozdja / sezona dopustov
e) za katerega je značilna določena temperatura, količina padavin: deževna, suha sezona / poletna, zimska sezona / oblačiti se sezoni primerno letnemu času
SSKJ²
sezónec -nca m (ọ̑)
pog. sezonski delavec: zaposliti sezonce; sezonci in izseljenci
SSKJ²
sezónka -e ž (ọ̑)
pog. sezonska delavka: delo opravljajo sezonke
SSKJ²
sezónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sezono: sezonska paša drobnice; sezonska opravila / sezonska zaposlitev; sezonsko delo / sezonski delavec / sezonske cene / sezonsko sadje / prehlad in druge sezonske bolezni
SSKJ²
sezónstvo -a s (ọ̑)
dejstvo, da je kdo zaposlen samo v sezoni: negativne posledice izseljevanja in sezonstva
SSKJ²
sezoréti -ím [səzoreti in sezoreti] dov., sezôrel in sezorèl in sezorél (ẹ́ í)
knjiž. z rastjo, zorenjem priti do zrelosti; dozoreti: pšenica še ni sezorela; to sadje pozno sezori / v njem je sezorela misel na beg
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sezoríti -ím [səzoriti in sezoriti] dov., sezóril (ī í)
knjiž. narediti, da postane kaj zrelo; dozoriti: sonce je sezorilo žito / življenje ga je sezorilo
SSKJ²
sezúti sezújem [səzuti in sezuti] dov., sezúl in sezùl (ú ȗ)
narediti, da kdo nima na nogah obuvala: sezuti otroka; sezuti se pred vrati / sezuti čevlje, škornje; sezuti si sandale in obuti copate / sezuti nogavice
    sezút -a -o:
    biti sezut; sezute noge
SSKJ²
sezuváč -a [səzuvač in sezuvač] m (á)
priprava za sezuvanje škornjev; zajec: škornje si je sezul s sezuvačem
SSKJ²
sezúvanje -a [səzuvanje in sezuvanje] s (ú)
glagolnik od sezuvati: priprava za sezuvanje / sezuvanje čevljev, škornjev
SSKJ²
sezúvati -am [səzuvati in sezuvati] nedov., tudi sezuvála (ú)
delati, da kdo nima na nogah obuvala: sezuvati otroka; sezuvati se v predsobi / sezuvati čevlje; sezuvati si škornje z zajcem / sezuvati nogavice
    sezúvati se 
    zaradi neprimerne velikosti se premikati iz navadnega položaja: čevlji se mu sezuvajo
SSKJ²
sežágati -am [səžagati in sežagati] dov. (ȃ)
z žaganjem razdeliti na dele: sežagati drva / slabše deske so sežagali za kurjavo
SSKJ²
sežáj -a m (ȃ)
1. razdalja, do katere se seže z iztegnjeno roko: približal se mu je na sežaj; za sežaj oddaljen / imeti orožje na sežaju roke / sežaj pred seboj je zagledal planiko
2. knjiž. razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje; doseg: sežaj radijskega oddajnika je odvisen od višine antene
SSKJ²
sežémati -am [səžemati in sežemati] nedov. (ẹ̑)
knjiž. strnjevati, združevati: sežemati misli v sklepe
SSKJ²
séženj -žnja m (ẹ́)
1. nekdaj dolžinska mera, 1,896 m: zid je visok poldrugi seženj; lopa je oddaljena od hiše nekaj sežnjev
2. star. prostorninska mera, zlasti za drva, približno 4 m3: kupil je dva sežnja drv / meriti na sežnje
SSKJ²
séženjski -a -o [sežənjski] prid. (ẹ́)
star. metrski: skladovnice seženjskih drv / delal je seženjske korake zelo velike, dolge
SSKJ²
sežéti -žmèm tudi -žámem [səžeti in sežeti] dov., sežmì sežmíte in sežêmi sežemíte; sežél; nam. sežét in sežèt (ẹ́ ȅ, á)
knjiž. strniti, združiti: sežeti bojne vrste / sežeti svoja opažanja
SSKJ²
sežétost -i [səžetost in sežetost] ž (ẹ̑)
knjiž. jedrnatost, zgoščenost: njegovim pesmim manjka sežetosti
SSKJ²
sežgáti -žgèm [səžgati in sežgati] dov., sežgál (á ȅ)
z ognjem, plamenom uničiti: sežgati dračje, slamo; sežgati tajne listine, pisma; sežgati smeti v peči / sežgati mrliča, truplo; pren., ekspr. plamen ljubezni mu je sežgal srce
// z vročino uničiti: premočno sonce lahko sežge poganjke
● sežgati koga na grmadi v srednjem veku usmrtiti s sežigom na grmadi; zastar. sežgal je že dve sveči porabil
    sežgáti se 
    zaradi ognja, vročine se poškodovati, uničiti: ker ni dobro mešala, se je jed sežgala
    sežgán -a -o:
    kruh je sežgan; sežgane knjige; od sonca sežgano polje; sežgana trupla
    ●     star. oj tat sežgani zvitež, prebrisanec, sposobnež
SSKJ²
sežíg -a [səžig- in sežig-] m (ȋ)
glagolnik od sežgati: sežig knjige, pisem / sežig mrliča
SSKJ²
sežigálen -lna -o [səžigalən in sežigalən] prid. (ȃ)
nanašajoč se na sežiganje: sežigalna peč, priprava / sežigalni preizkus vlaken
SSKJ²
sežigalíšče -a [səžigališče in sežigališče] s (í)
prostor za sežiganje: urediti sežigališče za smeti
// knjiž. stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: pokopališče s sežigališčem
SSKJ²
sežigálnica -e [səžigalnica in sežigalnica] ž (ȃ)
stavba, prostor za sežiganje: sežigalnica za odpadna olja
// knjiž. stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: postaviti sežigalnico
SSKJ²
sežíganje -a [səžiganje in sežiganje] s (ī)
glagolnik od sežigati: sežiganje dračja, trave; sežiganje pisem / sežiganje mrličev
SSKJ²
sežígati -am [səžigati in sežigati] nedov. (ī ȋ)
z ognjem, plamenom uničevati: sežigati dračje, veje; sežigati listine, pisma / sežigati mrliče; pren., ekspr. strast mu je sežigala dušo in telo
● sežigati obsojence na grmadi v srednjem veku usmrčevati s sežigom na grmadi
// z vročino uničevati: vroče sonce sežiga travo
SSKJ²
sežígen -gna -o [səžigən in sežigən] prid. (ȋ)
nanašajoč se na sežig: sežigna peč
♦ fiz. sežigna toplota toplota, ki jo pri sežigu v danih okoliščinah odda 1 kg goriva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sežvrkljáti -ám [səžvərkljati in sežvərkljati] dov. (á ȃ)
z žvrkljanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: sežvrkljati jajca
SSKJ²
sfabricírati -am dov. (ȋ)
zastar. izdelati, proizvesti: tovarna je sfabricirala veliko novih aparatov
// pog., ekspr. hitro in na veliko izdelati: te stroje so sfabricirali kar na tekočem traku; pren. le kdo je sfabriciral te pesmi
SSKJ²
sfalerít -a m (ȋ)
min. rudnina cinkov sulfid, cinkova svetlica:
SSKJ²
sfalíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešiti: izstrelek napadalcev je sfalil tarčo
2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti: bil je tako nabasan, da je sfalil blok
3. narediti napako: poročilo točno opozarja, kje so sfalili; sfaliti z naslovom
4. zmanjkati: ob zviševanju porabe lahko nafte sfali že čez 10 let; sfaliti za plače / tekmovalci so bili dobri, sfalil jim je le kanček sreče
SSKJ²
sfanatizírati -am dov. (ȋ)
narediti koga fanatičnega: sfanatizirati množice
    sfanatizíran -a -o:
    sfanatiziran človek; politično sfanatiziran
SSKJ²
sfantazírati -am tudi izfantazírati -am dov. (ȋ)
ekspr. izmisliti si: težko je ugotoviti, kaj je v njegovi pripovedi res in kaj je sfantaziral; vse to si je sfantazirala
SSKJ²
sfašírati -am dov. (ȋ)
pog. na drobno zmleti ali sesekljati: sfaširati meso
● nizko če ne boš tiho, te bom sfaširal udaril, pretepel
SSKJ²
sfén -a m (ẹ̑)
min. rudnina kalcijev titanov silikat; titanit
SSKJ²
sfénati -am dov. (ẹ̑)
posušiti lase s fenom: sfenati lase do suhega
// izoblikovati pričesko s krtačo za lase in fenom: sfenati igralko pred predstavo
SSKJ²
sfêra -e ž (ȇ)
1. knjiž., navadno v zvezi z nebesen umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna krogla, nebo: neskončnost nebesne sfere; točka na nebesni sferi / planetne sfere / ekspr. harmonija nebesnih sfer
// krogla sploh: narisati sfero; površina sfere
2. publ., navadno v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere; meje vplivnih sfer / ozemlje spada v njihovo interesno sfero; pren. dekle ni več v njegovi interesni sferi
3. publ. področje: gospodarska sfera; sfera materialne proizvodnje / v intelektualni sferi veliko pomeni; uveljaviti se v kulturni, raziskovalni sferi / z oslabljenim pomenom ti problemi spadajo v sfero pedagogike v pedagogiko
4. knjiž. svet1, plast3: junak romana se povzpne v sfero visokega meščanstva / človekova čustvena, miselna sfera; prodirati v globine podzavestnih sfer
SSKJ²
sfêren -rna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na sfero: sferna oblika
♦ astron. sferna astronomija astronomija, ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles; fiz. sferna aberacija napaka sferne leče ali sfernega zrcala, zaradi katere se žarki ob robu močneje odklonijo kot v sredini, napaka pasov; sferna leča leča, ki jo omejujeta krogelna ploskev in ravnina; sferno zrcalo zrcalo v obliki dela krogelne površine, krogelno zrcalo; geom. sferni dvokotnik del površja krogle, omejen z dvema vélikima polkrožnicama; sferni mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki vélikih krogov krogle; sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki vélikih krogov krogle
SSKJ²
sfêričen -čna -o prid. (é)
nanašajoč se na sfero: sferična oblika zemlje / sferična vzboklina
♦ fiz. sferična aberacija sferna aberacija; sferično zrcalo sferno zrcalo; geom. sferični dvokotnik del površja krogle, omejen z dvema vélikima polkrožnicama; sferični mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki vélikih krogov krogle; sferični trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki vélikih krogov krogle
SSKJ²
sferoíd -a m (ȋ)
geom. elipsoid, ki nastane z vrtenjem elipse okoli osi, zlasti male:
SSKJ²
sfêrski -a -o prid. (ȇ)
sferičen: sferski lik
SSKJ²
sfilírati -am dov. (ȋ)
po dolgem razpoloviti ribo in odstraniti hrbtenico: ribo je sfiliral v slabi minuti
SSKJ²
sfiltrírati -am dov. (ȋ)
sčistiti tekočino ali plin skozi filter: sfiltrirati vodo, zrak
SSKJ²
sfínga -e ž (ȋ)
mitol. bitje, ki ima levji trup in človeško glavo: kip sfinge pred egiptovskimi piramidami
// v grški mitologiji tako bitje s krili, ki zastavlja težko rešljive uganke in usmrti vsakogar, ki ne ugane: ukaniti sfingo
SSKJ²
sfíngast -a -o prid. (ȋ)
podoben sfingi: sfingasto bitje
SSKJ²
sfinišírati -am dov. (ȋ) pog.
v zadnji fazi obdelati s povečanim prizadevanjem za izdelanost, kakovost zaključne podobe: pred izidom so časnik sfiniširali; sfiniširati poročilo
SSKJ²
sfínkter -ja in -tra m (í)
anat. krožna mišica, ki zapira odprtino, zapiralka: analni sfinkter
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sfížiti -im dov. (í ȋ)
pog. pokvariti: ves načrt nam je sfižil / vreme se je sfižilo postalo je deževno, mrzlo / vse se mu sfiži, česar se loti ponesreči. spodleti
SSKJ²
sfofotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́)
fofotaje odleteti: ptič je sfofotal proti nebu
SSKJ²
sformalizírati -am dov. (ȋ)
knjiž. narediti kaj formalistično: sformalizirati družbo; prvotno pristne demokratične prvine so se sformalizirale
SSKJ²
sformatírati -am dov. (ȋ) rač.
spremeniti datotečni sistem, pri čemer se zbrišejo vse obstoječe datoteke: ko je disk sformatiral, je moral vse programe naložiti na novo
SSKJ²
sformírati -am dov. (ȋ)
1. sestaviti skupino za določene naloge: sformirati vojaško enoto
2. z vzgojo povzročiti pozitiven razvoj osebnosti; izoblikovati: šola sformira mlade ljudi / trpljenje v mladih letih ga je sformiralo v močno umetniško osebnost
    sformíran -a -o:
    sformiran človek; odprava je že sformirana
SSKJ²
sformulírati -am dov. (ȋ)
z besedami izraziti kaj: sformulirati odgovor; jasno sformulirati predlog
// izoblikovati, določiti: sformulirati program
SSKJ²
sforsírati -am dov. (ȋ)
s prizadevanjem doseči, pospešiti kaj: sforsirati spremembo novega zakona; sforsiral je, da je bil izvoljen v upravni odbor
SSKJ²
sfragístika -e ž (í)
veda o pečatih: sfragistika in diplomatika
SSKJ²
sfrčáti -ím dov. (á í)
1. ekspr. frčeč zleteti: ptice so sfrčale izpod kozolca, z drevesa, na vejo / klobuki so sfrčali v zrak / dekle je sfrčalo iz sobe steklo; sanke so sfrčale po strmini hitro odpeljale / sfrčati s konja pasti
2. pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): če ne boš v redu delal, boš sfrčal (na cesto)
SSKJ²
sfŕčen -a -o prid. (ȓ)
knjiž. skodran: imel je sfrčeno brado
SSKJ²
sfrfoléti -ím dov. (ẹ́ í)
sfrleti: škrjanček sfrfoli pod nebo
SSKJ²
sfrfotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́)
hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoš je preplašeno sfrfotala
// frfotaje zleteti: ptica je sfrfotala z veje; jata vrabcev je sfrfotala v zrak / ekspr. sfrfotala je po stopnicah navzgor lahkotno, hitro odšla
SSKJ²
sfrfotávati -am nedov. (ȃ)
večkrat, v presledkih sfrfotati: kanarček sfrfotava v kletki
SSKJ²
sfrfráti -ám dov. (á ȃ)
sfrfotati: race so sfrfrale z ribnika
● ekspr. besede je kar sfrfrala hitro, površno izgovorila
SSKJ²
sfrizírati -am dov. (ȋ)
strokovno urediti lase: v tem salonu jo vedno lepo sfrizirajo
// ekspr. počesati (lase): svojo punčko je že sfrizirala; sfrizirala se je in naličila
● ekspr. članek bo treba še sfrizirati dokončno urediti, popraviti
    sfrizíran -a -o:
    sfrizirani lasje; modno sfrizirana ženska
SSKJ²
sfŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
ekspr. skodrati, naviti: sfrkati in počesati lase; lasje se sfrkajo / listje se je sfrkalo
SSKJ²
sfŕkniti se -em se dov. (ŕ ȓ)
ekspr. zviti se, skodrati se: list, poganjek se sfrkne zaradi suše
// zgrbančiti se: obraz se mu je sfrknil in posušil / grozdne jagode so se sfrknile
SSKJ²
sfrléti -ím dov. (ẹ́ í)
1. nav. ekspr. frleč zleteti: golob sfrli iz gnezda; sfrleti kvišku / listi so sfrleli po zraku / sfrlela je iz sobe lahkotno, hitro odšla
2. pog. začeti kazati ljubezensko vznemirjenost, postati zaljubljen: dekle je sfrlelo
SSKJ²
sfrotírati -am dov. (ȋ)
zdrgniti kožo z brisačo, zlasti po umivanju: sfrotirati telo; sfrotirati se po kopanju
SSKJ²
sfumáto -a m (ȃ)
um. slikarska tehnika, pri kateri se z barvami dosegajo zabrisani obrisi, mehki prehodi: slikar pogosto uporablja sfumato; v prid. rabi: sfumato tehnika
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sgraffito -a [zgrafíto] m (ȋ)
um. slikarska tehnika, pri kateri nastane podoba z izpraskanjem ene ali več plasti raznobarvnih ometov: izkazal se je v sgraffitu
// slika v tej tehniki: stene so pokrite s sgraffiti
SSKJ²
shajalíšče -a s (í)
kraj, prostor za shajanje: čakati na shajališču; kraj je priljubljeno shajališče; shajališče društva, poslovnih ljudi, študentov
SSKJ²
shájanje -a s (ȃ)
glagolnik od shajati se: prepovedati shajanje; shajanje ljudi je bilo takrat nevarno; shajanje s prijatelji; prostor za shajanje
SSKJ²
shájati1 -am nedov. (ā)
nar. vzhajati2, naraščati: testo že shaja
    shájan -a -o:
    premalo shajan kruh; shajano testo
SSKJ²
shájati2 -am tudi izhájati -am nedov. (ȃ) navadno s prislovnim določilom
1. biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje: vsak človek bi lahko shajal z njim; ne more shajati s pijancem; z ženo dobro shajata; sitna je, da ni mogoče shajati z njo; z njim se težko shaja / shajala bova kot dobra prijatelja
2. imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje: ko je dobil delo, so lažje shajali; s temi dohodki ne more shajati; za silo, komaj, težko shajati / s tem živežem lahko shajajo še kak teden
3. navadno z nikalnico, v zvezi z brez biti potreben, nujen: brez matematike pri tem delu ni mogoče shajati; brez očal ne more shajati; brez znanja se ne da shajati / brez prtičkov bomo že shajali
● učenec še kar shaja v šoli je uspešen pri šolanju; drug brez drugega ne shajajo zelo so navezani drug na drugega; mislil je, da bo lahko shajal brez stikov s svetom da bo lahko živel sam; z novim upravnikom dobro shaja se dobro razume; prim. izhajati
SSKJ²
shájati se -am se nedov. (ȃ)
večkrat biti, prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: prijatelji se pogosto shajajo; shajajo se na njegovem domu, da se lahko v miru posvetujejo; pri njem se shajajo zanimivi ljudje; shajati se v parku, pod vaško lipo, pred cerkvijo; shajati se z delavci, s somišljeniki; ob nedeljah, vsak dan se shajati; naskrivaj, redno se shajati / shajati se z dekletom
● zastar. čete so se začele shajati zbirati; odbor se shaja vsak mesec se sestaja; star. v njegovi gostilni se shaja veliko pivcev je veliko pivcev; star. dolgo se že shajata sta v ljubezenskem odnosu
SSKJ²
shake1 
pijača:gl. šejk2
SSKJ²
shake2 
ples:gl. šejk3
SSKJ²
shaker in šêjker -ja [šêjker] m (é)
1. posoda, navadno kovinska, za mešanje napitkov, zlasti koktajlov: zmešal je sestavine in napitek iz shakerja nalil v kozarce / kovinski shaker; shaker za koktajle
2. glasbilo v obliki votle cevi, ki je napolnjena s kroglicami in na katero se igra s stresanjem, potresavanjem: veliki afriški shaker
SSKJ²
shakespearolog -a [šekspirológ-] m (ọ̑)
strokovnjak za shakespearologijo: članek znanega shakespearologa
SSKJ²
shakespearologija -e [šekspirologíja] ž (ȋ)
raziskovanje življenja in dela Shakespeara: to je pomemben prispevek k shakespearologiji
SSKJ²
shakespearoslovec -vca [šekspiroslôvəc] m (ȏ)
shakespearolog: ugotovitve shakespearoslovcev
SSKJ²
shakespearski -a -o [šékspirski] prid. (ẹ̑)
tak kot pri Shakespearu: shakespearsko pojmovanje tragike
SSKJ²
shawovski -a -o [šójeu̯ski] prid. (ọ̑)
tak kot pri Shawu: shawovska komedija
SSKJ²
shêkati -am in shékati -am dov. (ȇ; ẹ̑) pog.
vdreti v tuj računalniški sistem in povzročiti škodo, zlasti s spreminjanjem, prisvojitvijo podatkov: shekati brskalnik; shekati bančno spletno stran
SSKJ²
shéma -e ž (ẹ̑)
1. kar prikazuje kaj poenostavljeno, z bistvenimi, pomembnimi značilnostmi: narediti, narisati shemo; shema krvnega obtoka, okostja; shema parnega stroja; sheme in preglednice
// osnutek, okvirni načrt: izdelati shemo delovanja društva; pripraviti shemo poteka proslave / shema televizijskega sporeda
2. knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: držati se shem; to so preživele sheme; idejne, miselne sheme / slikarjeva kompozicijska shema
♦ jezikosl. naglasna shema; lit. metrična shema
SSKJ²
shemátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na shemo: shematičen prikaz statev / ekspr.: glavni junak je preveč shematičen; shematično obravnavanje problema
    shemátično prisl.:
    shematično prikazati delovanje stroja
SSKJ²
shemátičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost shematičnega: shematičnost skice / ekspr. shematičnost in nedodelanost predloga / ekspr. za njegovo ustvarjanje je značilna shematičnost
SSKJ²
shemátika -e ž (á)
knjiž. shematično obravnavanje, prikazovanje česa: v njegovem članku je preveč shematike / primitivna shematika in grobost burke shematičnost
SSKJ²
shematizácija -e ž (á)
glagolnik od shematizirati: shematizacija dejstev, problemov / prevod je od izvirnika zelo oddaljena shematizacija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
shematízem -zma m (ī)
knjiž. delovanje, ravnanje, ki temelji na shemah, obrazcih: izogibati se shematizmu / obdobje shematizma v umetnosti
SSKJ²
shematizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od shematizirati: očitali so mu shematiziranje; shematiziranje in posploševanje
SSKJ²
shematizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. prikazovati kaj v obliki sheme: shematizirati električno napeljavo / shematizirati delovanje društva
2. ekspr. delati kaj shematično, poenostavljati: dejstev ne smemo shematizirati
    shematizíran -a -o:
    osebe v drami so neizrazite in shematizirane
SSKJ²
shemátski -a -o prid. (ȃ)
shematičen: shematski prikaz stroja / njegova stališča so preveč shematska
SSKJ²
sherry gl. šeri
SSKJ²
shiatsu -ja in -tsa tudi šiácu -ja in -ca [šijácu] m (ȃ)
japonska masažna tehnika, pri kateri se s pritiskanjem na določene točke telesa spodbuja pretok energije v njem: shiatsu jo je sprostil po napornem dnevu; shiatsu in akupresura / tečaj, učitelj shiatsuja; certifikat za shiatsu; v prid. rabi: shiatsu masaža; shiatsu terapija
SSKJ²
shift -a [šíft] m (ȋ)
tipka na računalniški tipkovnici, ki v kombinaciji z drugo tipko izvede drugotno funkcijo te tipke, dvigalka: držati shift; pritisniti shift
SSKJ²
shirati ipd. gl. izhirati ipd.
SSKJ²
shitéti -ím dov., shítel (ẹ́ í)
knjiž. hitro iti, oditi: ljudje so shiteli na trg; shiteti po stopnicah
SSKJ²
shízma -e ž (ȋ)
knjiž. razkol: stalni spori so povzročili shizmo; shizma v stranki / verska shizma / shizma je trajala več let
● knjiž. shizma med besedami in dejanji neskladje, neskladnost
SSKJ²
shizmátičen -čna -o prid. (á)
knjiž. razkolniški: shizmatična cerkev / shizmatični nauki nauki, ki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami
SSKJ²
shizmátik -a m (á)
knjiž. razkolnik: shizmatiki in heretiki
SSKJ²
shizofrén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na shizofrenijo: shizofreni bolnik; shizofrena napetost / imeti shizofren odnos do drugih kultur; revije kažejo shizofreno podobo ženske
SSKJ²
shizofréničen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na shizofrenijo: shizofrenični bolnik; shizofrenični znaki / shizofreničen svet modne industrije; shizofrenična naravnanost sodobnega človeka; shizofrenična razdvojenost
SSKJ²
shizofreníja -e ž (ȋ)
1. psiht. duševna bolezen z motnjami v mišljenju, čustvovanju: ugotoviti shizofrenijo; znaki shizofrenije / paranoidna shizofrenija z blodnjami kot glavno motnjo
2. nav. ekspr. stanje velike notranje napetosti, razklanosti, ki je posledica nasprotujočih si teženj, dejanj: v sodobni družbi pogosto vlada politična shizofrenija; vsiljena shizofrenija ženskih vlog; rumeni mediji so postali ogledalo shizofrenije družbe
SSKJ²
shizofrénik -a m (ẹ́)
1. psiht. kdor ima shizofrenijo: zdravljenje shizofrenikov
2. nav. ekspr. kdor čuti notranjo napetost, razdvojenost zaradi svojih nasprotujočih si teženj, čustev, dejanj: je shizofrenik, saj svet kritizira, hkrati pa v njem zelo uživa; simultani prevajalci so nekakšni shizofreniki, pri katerih ena osebnost posluša in razumeva, druga pa prevaja in govori
SSKJ²
shizoíden -dna -o prid. (ȋ)
psiht. ki ima podobne značilnosti kot shizofreniki: shizoidna osebnost / shizoidni temperament
SSKJ²
shizotímen -mna -o prid. (ȋ)
psih. ki je občutljiv, usmerjen v svoj notranji svet in težko spreminja razpoloženje, stališča: shizotimna osebnost / shizotimni temperament
SSKJ²
shladíti -ím dov., shládil (ī í)
narediti kaj hladno, mrzlo: shladiti jed, mleko; shladiti z ledom / dež je shladil ozračje
    shladíti se 
    1. postati hladen, mrzel: popij kavo, preden se shladi; peč se je že shladila; brezoseb. čez noč se je shladilo
    2. dobiti občutek hlada: v senci so se shladili
    shlajèn -êna -o:
    shlajen čaj; shlajena peč
SSKJ²
shlajeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj hladno, mrzlo: shlajevati vodo
    shlajeváti se 
    postajati hladen, mrzel: kava se počasi shlajuje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
shlapeti ipd. gl. izhlapeti ipd.
SSKJ²
shòd shóda in shôda m (ȍ ọ́, ó)
1. javna prireditev, na kateri se ljudje zberejo, sestanejo z določenim namenom: udeležiti se shoda; društvo je imelo shod vsako leto; prirediti, sklicati shod; iti na shod; govoriti na shodu; shod na prostem / delavski, študentski shod; politični, volilni shod; protestni shod protestno zborovanje / javni shod / ekspr. policija je razgnala shod udeležence shoda
2. nar. žegnanje, proščenje: shod na Sveti gori bo v nedeljo / cerkveni shod
3. zastar. sestanek, zmenek: imeti shod s prijateljem; proti večeru je šel na shod z znanci
SSKJ²
shoddy gl. šodi
SSKJ²
shóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na shod: shodno mesto / shodni govor
SSKJ²
shodíšče -a s (í)
zastar. shajališče: priti na shodišče; shodišče popotnih ljudi
SSKJ²
shodíti shódim dov. (ī ọ́)
postati sposoben hoditi: otrok shodi okrog prvega leta starosti; sin je komaj shodil, hčerka pa hodi v prvi razred; nekateri shodijo pozneje, drugi bolj zgodaj; deklica je bolj slabotna in še ni shodila / bolnik je po hujši bolezni spet shodil; prim. izhoditi
SSKJ²
shódnica -e ž (ọ̑)
knjiž. sinagoga: iti v shodnico / judovska shodnica
SSKJ²
sholár -ja m (á)
v srednjem veku študent: postati sholar
SSKJ²
sholárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na sholarje: sholarsko življenje / sholarska čepica
SSKJ²
sholást -a m (ȃ)
1. v srednjem veku študent: biti sholast
2. knjiž. sholastik
SSKJ²
sholasticízem -zma m (ī)
knjiž. sholastični način mišljenja: očitati komu sholasticizem / sholasticizem mišljenja
SSKJ²
sholástičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na sholastiko: sholastičen način mišljenja / predstavnik sholastičnih mislecev; sholastična filozofija / to so sholastične abstrakcije
SSKJ²
sholástik -a m (á)
pristaš sholastike: biti sholastik / srednjeveški sholastiki
SSKJ²
sholástika -e ž (á)
1. srednjeveška filozofska smer, ki temelji zlasti na avguštinizmu in aristotelizmu: pozno, zgodnje obdobje sholastike
2. knjiž. prazno, nestvarno, nesmiselno govorjenje, razpravljanje: njegova razglabljanja so sama sholastika
SSKJ²
shólija -e ž (ọ́)
nav. mn. opomba ali pojasnilo, navadno na robu rokopisnih grških in latinskih del:
SSKJ²
shopping gl. šoping
SSKJ²
shorts -- [šórc] ž mn. (ọ̑)
obl. zelo kratke lahke poletne hlače: rada nosi shorts
SSKJ²
short story -- -- [šórt stóri] ž, mn. tudi short stories [šórt stóris] (ọ̑, ọ̑)
lit., v anglosaški literaturi krajše pripovedno delo v prozi: v reviji so objavili njegovo short story
SSKJ²
show gl. šov
SSKJ²
show business gl. šovbiznis
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
show dance show dancea [šôu̯ dêns] m (ȏ, ȇ)
ples, ki temelji na moderni glasbi, živahnih ritmih in razgibani koreografiji, šov ples: plesati, poučevati, vaditi show dance; plesne obleke za show dance / prvak v show danceu; državno prvenstvo v show danceu / umetniški show dance; sodniki v disciplini show dance; v prid. rabi: show dance pari; show dance disciplina; show dance formacije
SSKJ²
shrámba -e ž (ȃ)
1. prostor za shranjevanje živil: shramba je prazna; stanovanje ima zračno shrambo; iti v shrambo po vino; ključ od shrambe / shramba za živila
// navadno s prilastkom prostor za shranjevanje česa sploh: žitna shramba; shramba za prtljago
2. star. shranjevanje, hramba: prostor za shrambo sadja / dati, izročiti komu kaj v shrambo
SSKJ²
shrámben -bna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na shrambo: shrambno okno / shrambna omara omara za shranjevanje zlasti manjše količine živil
SSKJ²
shrámbica -e ž (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od shramba: shrambica je polna
SSKJ²
shránek -nka m (ȃ)
gastr. pokvarljivo živilo, pripravljeno z ustreznim postopkom za daljšo hrambo: kompoti, vložena in zamrznjena zelenjava ter drugi shranki; trajnost shranka / mesni, sadni shranki
SSKJ²
shranítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od shraniti: shranitev sadja / dajati v shranitev v hrambo
SSKJ²
shraníti in shrániti -im dov. (ī á ā)
1. dati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shraniti zimska oblačila; shraniti sadje za zimo; shraniti v predal; varno shraniti / shraniti izrezke iz časopisov, stara pisma / shraniti kaj za hudo silo prihraniti
// dati digitalne podatke na nosilec podatkov za kasnejšo uporabo: shraniti datoteke v pomnilnik telefona, na pomnilniško kartico, trdi disk; program ob zapiranju samodejno shrani različico datoteke / shraniti podatke v digitalni obliki
2. dati kaj v hrambo: shraniti listine na sodišču
    shránjen -a -o:
    shranjene listine; shranjena živila
SSKJ²
shránjati -am nedov. (á)
shranjevati: shranjati žito / denar je treba shranjati na varnem mestu hraniti
SSKJ²
shranjeválec -lca [shranjevau̯ca tudi shranjevalca] m (ȃ)
kdor ima kaj v hrambi: shranjevalec odgovarja za shranjeno blago
SSKJ²
shranjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na shranjevanje: majhni shranjevalni prostori; police in druge shranjevalne površine v omari
♦ pravn. shranjevalna pogodba pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo
SSKJ²
shranjeválnica -e ž (ȃ)
prostor za shranjevanje česa: dati kovček v shranjevalnico; shranjevalnica koles, za kolesa
SSKJ²
shranjeválnik -a m (ȃ)
kar služi za hranjenje, shranjevanje česa: shranjevalnik toplote v avtomobilu; zimski vrt je lahko dodatni shranjevalnik toplote / prenosni shranjevalnik slik
SSKJ²
shranjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od shranjevati: shranjevanje jabolk za zimo; shranjevanje v hladilniku; prostor za shranjevanje čevljev / shranjevanje dopisov
SSKJ²
shranjeváti -újem nedov. (á ȗ)
dajati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shranjevati sadje in zelenjavo; shranjevati na police, v hladilnik / denarja ni varno shranjevati doma hraniti
// dajati digitalne podatke na nosilec podatkov za kasnejšo uporabo: shranjevati datoteke v pomnilnik telefona, na pomnilniško kartico, trdi disk / kamera shranjuje fotografije v visokoločljivostnem formatu / shranjevati fotografije na strežnik
// delati, da se kaj ohrani: shranjevati pisma, račune, revije
SSKJ²
shréban -a -o prid. (ẹ̄)
star. razpokan, razklan: tramovi so shrebani / stara, shrebana bajta razmajana
SSKJ²
shrlína -e ž (í)
knjiž. puhasti sneg, pršič: z vej se je usipala shrlina; veter dviga shrlino
SSKJ²
shruméti -ím dov. (ẹ́ í)
ekspr. hrumeč se premakniti: ob žvižgu je vlak shrumel / plaz shrumi s hriba hrumeč zdrsi; pren. vojska je shrumela čez deželo
SSKJ²
shrústati -am dov. (ú)
ekspr. pojesti (kaj tršega): s slastjo je shrustala lešnike
SSKJ²
shúda prisl. (ȗ)
knjiž. s silo, s pritiskom: otroka ne smeš vzgajati shuda / poskusil je zlepa in shuda, pa je bilo vse zaman zgrda
SSKJ²
shúditi -im tudi shudíti -ím dov., shúdil (ú ȗ; ī í)
star. razjeziti: s svojim ravnanjem so ga shudili / oče se je zelo shudil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
shújskati -am dov. (ȗ)
zastar. nahujskati: shujskati ljudi k uporu
SSKJ²
shújšanje -a s (ȗ)
glagolnik od shujšati: shujšanje zaradi bolezni, stradanja; sredstvo za shujšanje
SSKJ²
shújšanost -i ž (ȗ)
stanje shujšanega človeka: skrbela jih je fantova shujšanost; zaradi shujšanosti se jim je zdel še večji
SSKJ²
shújšati -am dov. (ȗ)
postati suh: bolnik je shujšal; shujšati zaradi stradanja; shujšati v obraz; shujšati za pet kilogramov; vidno, zelo shujšati
    shújšan -a -o:
    shujšan človek; shujšan obraz; biti bled in shujšan
    ●     ekspr. shujšan do kosti zelo
SSKJ²
shújšati se -am se dov. (ȗ)
star. poslabšati se: bolezen se mu je shujšala
SSKJ²
shujševálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na shujšanje: shujševalne vaje; shujševalno sredstvo / shujševalna dieta; shujševalna kura manjšanje telesne teže z uporabo kake diete, razgibavanjem telesa
SSKJ²
shúliti se -im se dov. (ú ū)
knjiž. pritajiti se, sključiti se: shulil se je za kup peska / ko je pogladil žival, se je še bolj shulila
    shúljen -a -o:
    shuljena starka
SSKJ²
shuttle -a [šátəl] m (á)
1. raketoplan ameriške izdelave: ameriški shuttle in ruska postaja sta se uspešno združila; polet s shuttlom / plovilo, raketoplan shuttle
2. prevozno sredstvo, ki pogosto vozi na navadno krajših razdaljah med dvema krajema: službeni shuttle za prevoz zahtevnejših strank; brezplačni prevoz s shuttlom do hotela
SSKJ²
sí1 -- tudi -ja m (ȋ)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton h ali sedmo stopnjo v lestvici:
SSKJ²
si2 členica
za poudarjanje zaimenske, prislovne ali medmetne zveze: izberi kogar si že bodi; do take sreče ne pride kdor si bodi kdorsibodi; ne govori o tem tukaj ne kjer si bodi drugje kjersibodi; star. lej si no, kakšno dekle si postala / star. gorje si ga ladji, ki zaide med te čeri; prim. bogsigavedi, karsibodi, katerisibodi, kjersibodi, vragsigavedi ipd.
SSKJ²
síal -a m (ȋ)
geol. zgornja plast zemeljske skorje, sestavljena iz rudnin, ki vsebujejo zlasti silicij in aluminij: sial in sima
SSKJ²
síamec -mca m (ȋ)
pog. samec siamske mačke: križati siamca z domačo mačko; čistokrvni siamec
SSKJ²
síamka -e ž (ȋ)
pog. siamska mačka: kupil je čistokrvno siamko
SSKJ²
síamski -a -o prid. (ȋ)
v zvezah: siamska dvojčka dvojčka, zraščena zlasti v spodnjem delu prsnice; siamska mačka mačka s kratko dlako svetlo sive barve in temno rjavimi ušesi, tacami in repom
SSKJ²
sibarít -a m (ȋ)
knjiž. mehkužnež, uživač: zaradi življenja v izobilju postane marsikdo sibarit
SSKJ²
sibarítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sibarite: kazal je svoja sibaritska nagnjenja / sibaritsko življenje
SSKJ²
sibíla -e ž (ȋ)
knjiž. prerokinja: verjeti prerokbam sibile
SSKJ²
sibilánt -a m (ā)
jezikosl. soglasnik, tvorjen ob zobeh s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo; sičnik
SSKJ²
sibílski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. nejasen, dvoumen: poslal mu je sibilski odgovor
SSKJ²
sibírija -e ž (í)
ekspr. zelo mrzel, neprijeten kraj: v tej sibiriji ne morem delati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
Sibírija -e ž (í)
severovzhodni predel Azije: prostranost Sibirije; bil je mraz kot v Sibiriji
SSKJ²
sibírski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Sibirijo: sibirski gozdovi / ekspr. bil je pravi sibirski mraz
♦ bot. sibirska perunika v šopih rastoča rastlina s črtalastimi listi in modro vijoličastimi cveti, Iris sibirica; vrtn. sibirska morska čebulica vrtna rastlina s suličastimi listi in zvončastimi, navadno modrimi cveti, Scilla sibirica; zool. sibirski kozorog kozorog z dolgimi, zelo razvitimi rogovi, Capra sibirica
SSKJ²
sicèr tudi sícer vez. (ȅ; ȋ)
I.
1. v vzročnem priredju za izražanje posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo: brž pomagaj, sicer bo prepozno; pri nas se dobro počuti, sicer bi že odšel; zadnji del poti sem moral teči, sicer ne bi prišel pravočasno / nehaj že nagajati, sicer jih boš dobil / elipt.: zahvali se mami, da te sinoči nisem dobil, sicer ...; prekliči laž, sicer ... če ne
2. v vzročnem priredju, okrepljen za izražanje dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih: danes ni razpoložen, sicer pa je prijeten, vesel; za konec tedna navadno kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma / fant je odličen telovadec, sicer pa je brivec
3. v protivnem priredju za uvajanje omejevane trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: sicer je še mlad in neizkušen, vendar zelo spreten; sicer nima denarja, a za to ga bo že našel; sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli
II. v členkovni rabi
1. izraža razmere ali stanje ob drugih, drugačnih priložnostih: zakaj mu ni nič povedala, saj je sicer tako odkritosrčna; danes so mu vsi zoprni, čeprav sicer z vsemi dobro sodeluje; lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo / kljub sicer hitremu napredku na tem področju še zaostajamo za drugimi; opazil je, da je njegov sicer zagoreli obraz pobledel / zagotoviti moramo enakomernejšo proizvodnjo, ker sicer trg ne bo redno preskrbljen; sečnjo bo treba pospešiti, saj sicer lesna industrija ne bo izpolnila načrta / elipt.: v eni uri je povedal več, kakor sicer ves teden; morje je bilo manj toplo kot sicer / kot vljudnostna fraza pa sicer, kako vam gre
2. izraža rahlo omejitev, pridržek: to je sicer lepo, je pa zame predrago; ljudje so sicer mnogo govorili o tem, toda pravega vzroka ni nihče poznal; strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna
3. nav. ekspr., navadno okrepljen izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan; lahko greš z menoj. Sicer še rajši vidim, da ostaneš doma / takih primerov, kot je ta, imamo tudi sicer še več
// izraža splošno veljavnost povedanega: njihovo ravnanje ljudem ni bilo všeč. Sicer pa so delali po že preizkušenih metodah; od vseh zahteva natančnost. Sicer pa je strog tudi do samega sebe
// poudarja zanikano trditev, ugotovitev: ne bomo te več silili. Sicer pa ne misli, da je tako hudo; kdo tako kriči? Sicer pa mi to ni nič mar
4. v zvezi in sicer za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kmalu se bodo pripeljali, in sicer iz te smeri; telefoniral mi je zvečer, in sicer ob osmih; kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer s šivi, s hrustancem ali s sklepi
● ekspr. tega nikoli niste omenili. Sicer pa, pustimo zdaj to za opozoritev na prehod k drugi misli
SSKJ²
sicèršnji -a -e prid. (ȅ) knjiž.
1. drug2, drugačen: o siceršnjih odlikah tega dela ni hotel govoriti; športni in siceršnji tisk mnogo pišeta o tekmovanju
2. običajen, splošen: ravnati v nasprotju s siceršnjimi navadami; čudili so se, saj so poznali njegovo siceršnjo redoljubnost / kljub siceršnjemu hitremu napredku bomo na tem področju še dolgo zaostajali za drugimi sicer
● knjiž. uspešne akcije in siceršnji nastop vojske so imeli velik odmev sploh
SSKJ²
sicilijánka -e ž (ȃ)
šah. sicilijanska otvoritev: igrati sicilijanko
SSKJ²
sicilijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Sicilijance ali Sicilijo: sicilijanske pesmi
♦ šah. sicilijanska otvoritev otvoritev igre, pri kateri črni po določeni potezi belega premakne kmeta pred lovcem na daminem krilu; zgod. sicilijanske večernice upor prebivalcev Sicilije proti francoskim zavojevalcem leta 1282
SSKJ²
sičánje -a s (ȃ)
glagolnik od sičati: sičanje pare
SSKJ²
sičáti -ím nedov. (á í)
dajati ostre, nezveneče glasove: v peči sičijo mokra drva / brezoseb. v ušesih mu siči in buči / veter je sičal skozi razpoke
    sičèč -éča -e:
    sičeča para
SSKJ²
síčnik -a m (ȋ)
jezikosl. soglasnik, tvorjen ob zobeh s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo: sičniki in šumevci
SSKJ²
síčniški -a -o (ȋ)
pridevnik od sičnik: sičniški soglasniki
SSKJ²
sidêričen -čna -o prid. (é)
knjiž. zvezden, astralen: siderični svet
♦ astron. siderični mesec siderski mesec
SSKJ²
siderít -a m (ȋ)
min. rudnina železov karbonat: nahajališča siderita
SSKJ²
sideróza -e ž (ọ̑)
med. nabiranje delcev železa, kositra v tkivu, zlasti pljučnem: ugotoviti siderozo / pljučna sideroza
SSKJ²
sidêrski -a -o prid. (ȇ)
knjiž. zvezden, astralen: siderska svetloba
♦ astron. siderski mesec čas, ki ga porabi Luna, da se spet vrne med iste zvezde; sidersko leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti, da se spet vrne med iste zvezde
SSKJ²
sidól -a m (ọ̑)
sredstvo za čiščenje kovinskih predmetov: očistiti medenino, štedilnik s sidolom
SSKJ²
sídranje -a s (ȋ)
glagolnik od sidrati: sidranje ladje v globoki vodi / sidranje telefonskih drogov
SSKJ²
sídrast -a -o prid. (ī)
podoben sidru: sidrasta oblika
SSKJ²
sídrati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. pritrjevati, privezovati s sidrom: sidrati ladjo; sidrati se v zalivu
2. grad. pritrjevati, povezovati s sidrom: sidrati strop
SSKJ²
sídrce -a s (ī)
manjšalnica od sidro: v kotu leži sidrna vrv in sidrce
SSKJ²
sidríšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se plovilo (za)sidra: iskati primerno sidrišče za jadrnico
♦ navt. uradno določen prostor za sidranje ladij, ki čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sídrn -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sidro: sidrni kraki; sidrna veriga, vrv / sidrni vitel
♦ grad. sidrni vijak vijak za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov na nosilno podlago
SSKJ²
sídro -a s (ī)
1. težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se spusti, vrže na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu: dvigovati, spuščati sidro; veriga sidra / glavno sidro; sidro z dvema krakoma / ladja je spustila, vrgla sidro blizu obale se je zasidrala, usidrala
● ekspr. dvigniti sidro oditi
♦ navt. admiralsko sidro s preklopno železno prečko; patentno sidro s premičnimi kraki
2. grad. navadno kovinska naprava za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov: zasidrati strop s sidri; jekleno sidro
SSKJ²
siemens in símens -a [símens] m (ȋ)
fiz. enota za merjenje električne prevodnosti:
SSKJ²
Siemens-Martinov -a -o [símens-martínov-] prid. (ȋ-ī)
metal., v zvezi Siemens-Martinova peč peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek; martinovka
SSKJ²
siéna -e ž (ẹ̑)
knjiž. naravni pigment rdeče ali rjave barve: renesančni slikarji so podslikavali s sieno
♦ um. naravna rumenkasto rjav, žgana siena rdečkasto rjav pigment
SSKJ²
sienít -a m (ȋ)
petr. magmatska kamnina, sestavljena zlasti iz glinencev:
SSKJ²
siénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Sieno: sienska stolnica / sienski marmor
♦ um. naravna sienska zemlja rumenkasto rjav, žgana sienska zemlja rdečkasto rjav pigment
SSKJ²
siésta -e ž (ẹ̑)
v španskem in italijanskem okolju opoldanski počitek: po siesti je prišel k njim; ura za siesto
SSKJ²
sievert in sívert -a [sívert] m (ȋ) fiz., od 1980 dalje
enota za merjenje absorbirane doze ionizirajočega sevanja: smrtna doza so štirje sieverti [4 Sv]
SSKJ²
sífila -e ž (ȋ)
knjiž. sifilis: zdravljenje sifile
SSKJ²
sifilída -e ž (ȋ)
knjiž. sifilis: imeti sifilido; zdravljenje sifilide
SSKJ²
sífilis -a m (ȋ)
med. nalezljiva spolna bolezen, ki jo povzroča bakterija spiroheta: zboleti za sifilisom
SSKJ²
sífilisen -sna -o prid. (ȋ)
med. sifilitičen: sifilisni znaki
SSKJ²
sifilítičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na sifilis: sifilitični bolnik / sifilitična infekcija; sifilitična razjeda
SSKJ²
sifilítik -a m (í)
med. kdor ima sifilis: zdravljenje sifilitikov
SSKJ²
sífla -e ž (ȋ)
pog. sifilis: ima siflo
SSKJ²
sifón -a m (ọ̑)
1. sodavica: piti vino s sifonom; steklenica sifona
2. teh. s tekočino, navadno z vodo, narejena zapora v odtočni cevi: sifon se je zamašil; sifon pod umivalnikom v kopalnici / talni sifon
3. geogr. z vodo do stropa zalit del rova, kraške jame, smrk: jamarski potapljač se je spustil v sifon
SSKJ²
sifónar -ja m (ọ̑)
pog. sodavičar: zaposliti sifonarja; delati pri sifonarju
SSKJ²
sifónarica -e ž (ọ̑)
1. pog. sifonska steklenica: polnjenje sifonaric
2. voj. žarg. ročna bomba z ročajem, podobnim ročaju sifonske steklenice: metati sifonarice; sifonarice in paradajzarice
SSKJ²
sifónka -e ž (ọ̑)
pog. sifonska steklenica: natakar je prinesel sifonko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sifonófora -e ž (ọ̑)
nav. mn., zool. morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze, Siphonophora:
SSKJ²
sifónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sifon: sifonska cevka / sifonska steklenica steklenica za sodavico s cevko v notranjosti in zunanjim dulcem ter ventilom / sifonska naprava
SSKJ²
síga -e ž (í)
min. prevleka, nastala s kristalizacijo raztopljenih rudnin: na stenah, stropu kraške jame se nabira siga / apnenčeva siga
SSKJ²
síganje -a s (ī)
glagolnik od sigati: slišati je bilo siganje in ihtenje
SSKJ²
sígast -a -o prid. (í)
ki je iz sige: sigaste tvorbe v kraških jamah
SSKJ²
sígati -am nedov. (ī ȋ)
dihati s piskajočimi glasovi, zlasti zaradi zoženosti grla: bolnik je sigal in lovil sapo; nadušljivo sigati / brezoseb. v prsih mu siga
● ekspr. ni res, je sigal sigajoče govoril; ekspr. slamoreznica je sigala dajala siganju podobne glasove
    sigajóč -a -e:
    sigajoč šepetati; sigajoče dihanje; prisl.: sigajoče govoriti
SSKJ²
sígav -a -o prid. (ī)
ki siga: sigav starec / sigavo hropenje
SSKJ²
sigilárija -e ž (á)
pal. izumrlo drevo iz karbona s pečatnemu odtisu podobnimi tvorbami po lubju, Sigillaria:
SSKJ²
sígla -e ž (ȋ)
knjiž. kratica, okrajšava: sigle v starih listinah
♦ adm. stenografska sigla samoznak
SSKJ²
sígma -e tudi -- ž (ȋ)
osemnajsta črka grške abecede: zaznamovati s sigmo [σ]
SSKJ²
sigmatízem -zma m (ī)
nepravilno izgovarjanje glasov c, z, s, č, ž, š ali zamenjavanje teh glasov: zdraviti sigmatizem
SSKJ²
sigmátski -a -o prid. (ȃ)
jezikosl. nanašajoč se na obliko z glasom s v obrazilu: sigmatski aorist
SSKJ²
signál -a m (ȃ)
1. dogovorjeni znak za določeno dejanje, dejstvo: signal je bil žvižg; čakati na signal; signal za nevarnost, odhod / dimni, svetlobni, zvočni signal; signal SOS / dajati signal
♦ navt. signal za meglo; žel. odhodni signal
// električni impulz, ki se prenaša z elektromagnetnim valovanjem in vsebuje kako sporočilo, ukaz: radar, radijska postaja oddaja, sprejema signale / šifrirani signali / signali iz vesolja
2. naprava, ki s takimi dejanji, znaki ureja promet: postavljati signal; signali na križišču, ob progi / signal se prižiga in ugaša; signal je odprt, zaprt / avtomobilski, svetlobni signali; cestni, železniški signali
SSKJ²
signálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na signal ali signaliziranje: signalni sistem / signalna svetilka; signalizirati s signalnimi zastavicami / signalne naprave ob železniški progi / signalni pravilnik
♦ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav; voj. signalna pištola pištola za izstreljevanje posebnih svetilnih nabojev za sporazumevanje, osvetljevanje, označevanje; žel. signalni loparček priprava, s katero prometnik da znak za odhod vlaka
SSKJ²
signalíst -a m (ȋ)
kdor je usposobljen za signaliziranje: signalist je začel mahati z zastavicami; signalist na ladji, letališču
SSKJ²
signalizácija -e ž (á)
1. glagolnik od signalizirati: izuriti se v signalizaciji z zastavicami; naprave za signalizacijo
2. celota signalnih naprav: postaviti signalizacijo na križiščih; letališče je opremljeno z najmodernejšo signalizacijo za nočne pristanke letal / avtomatska, požarna, železniška signalizacija
SSKJ²
signalizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na signalizacijo: signalizacijske naprave / uporabljati različne signalizacijske sisteme
SSKJ²
signalizátor -ja m (ȃ)
1. signalna naprava: kadar kdo vstopi v hišo, se sproži signalizator
2. knjiž. kar kaže, sporoča kako dejstvo, potrebo: velika količina te snovi v krvi je signalizator, da je treba spremeniti prehrano
3. zastar. signalist: delo signalizatorja
SSKJ²
signalizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od signalizirati: signaliziranje z zastavicami; naprave za signaliziranje / zvočno signaliziranje
SSKJ²
signalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
dajati, oddajati signale: učiti se signalizirati; signalizirati z lučjo, zastavicami / signalizirati pozivni znak
// s signali sporočati: signalizirati na pomoč; signaliziral je, da je vse v redu
● publ. napake je treba pravočasno signalizirati nadrejenemu sporočiti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
signálnik -a m (ȃ) knjiž.
1. signalist: signalnik je z zastavicama sporočal ukaz
2. signalna naprava: pritisniti na ročico signalnika
SSKJ²
signálnovárnosten -tna -o prid. (ȃ-á)
nanašajoč se na varnost, zagotovljeno s signali, signalnimi napravami: signalnovarnostni predpisi / avtomatske signalnovarnostne naprave
SSKJ²
signatár -ja m (ā)
pravn. podpisnik: signatar mednarodne konvencije
SSKJ²
signatúra -e ž (ȗ)
1. avtorjev, izdelovalčev podpis, znak na umetnini, izdelku: na tej sliki je signatura v desnem kotu spodaj; amfora s signaturo
2. biblio. oznaka knjižnične, arhivske enote, ki določa mesto, nahajališče te enote: vpisati signaturo; iskati knjigo s signaturo A II. 22
♦ tisk. številka, navadno s skrajšanim naslovom knjige, na prvi strani vsake pole za točno sestavljanje pol
SSKJ²
signatúren -rna -o (ȗ)
pridevnik od signatura: signaturna številka
SSKJ²
signét -a m (ẹ̑)
zal. likovno znamenje kot oznaka za tiskarno, založbo: knjiga je opremljena s signetom; pren., knjiž. lahkotnost daje francoski literaturi svoj signet
SSKJ²
signifikánt -a m (ā)
filoz. čutno zaznavna stran znaka; označujoče
SSKJ²
signifikánten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. pomemben, značilen: signifikantne lastnosti koga
SSKJ²
signifikát -a m (ȃ)
filoz. pomen, vsebina znaka; označeno
SSKJ²
signíranje -a s (ȋ)
glagolnik od signirati: signiranje slike / signiranje in katalogiziranje knjig
SSKJ²
signírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. podpisati, označiti umetnino, izdelek: kipar je kip signiral
// označiti, zaznamovati sploh: signirati blago pred odpošiljatvijo
2. biblio. opremiti knjigo s signaturo: signirati nove knjige
    signíran -a -o:
    signiran portret; knjiga je signirana
SSKJ²
signor -a tudi -ja tudi sinjór -ja tudi -a [sinjór] m (ọ̑)
v italijanskem okolju gospod: pomagal ji je prijazen signor / kot pristavek k imenu signor Rossi
SSKJ²
signora tudi sinjóra -e [sinjóra] ž (ọ̑)
v italijanskem okolju gospa: pozdraviti signoro / kot pristavek k imenu signora Carla
SSKJ²
signorija tudi sinjoríja -e [sinjoríja] ž (ȋ)
zgod. zakonodajno, politično predstavniško telo v italijanskih mestnih državah: sklepi signorije / beneška signorija
SSKJ²
sígov -a -o prid. (í)
ki je iz sige: sigove tvorbe
SSKJ²
sigúren -rna -o prid., sigúrnejši (ȗ) pog.
1. gotov, nedvomen: čaka jih siguren poraz; rešiti koga sigurne smrti
// zanesljiv: ta letnica ni sigurna / imeti sigurno roko
2. prepričan, trden: bil je siguren, da se ne moti
// samozavesten, odločen: imeti siguren nastop
3. varen: tu se ne počutim več sigurnega / sigurna skrivališča
    sigúrno prisl.:
    dela sigurno in hitro; počakaj me, sigurno pridem / v členkovni rabi boš prinesel? Sigurno
SSKJ²
sigúrnost -i ž (ȗ) pog.
1. gotovost, nedvomnost: sigurnost smrti
// zanesljivost: občudovati sigurnost kirurgovih rok / delati s sigurnostjo
2. prepričanost, trdnost: sigurnost, da so na pravi poti, je bila po tem dogodku še večja
// samozavestnost, odločnost: občudovati sigurnost govornikovega nastopa
3. varnost: sigurnost skrivališča / pravna, socialna sigurnost
SSKJ²
síj -a m (ȋ)
1. prostorsko omejeno razpršena svetloba: opazovati sij; medel, močen, slepeč sij; sij bliska, požara, sveče; sij zahajajočega sonca; sij na nebu, obzorju / ekspr. plameni so metali sij na njegov obraz; večerjati ob siju sveč / trajanje sončnega sija vidnega sijanja sonca; pren. ljudje so obdali njega in njegovo delo s sijem; sij dostojanstva
♦ geogr. južni, severni polarni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v južnem, severnem polarnem območju zaradi električno nabitih delcev s sonca
2. ekspr. sijaj, lesk: pohištvo je izgubilo prvotni sij; svilnat sij tkanine
● svetniški sij svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov; ekspr. sij v njenih očeh ugaša njene oči ne izražajo več veselja, pričakovanja; ekspr. oči so se mu zableščale v čudnem siju čudno je pogledal
SSKJ²
sijáj -a m (ȃ)
1. videz, ki ga daje površini odbijanje svetlobe: pohištvo ni izgubilo sijaja; moten sijaj; sijaj mineralov, svile, zlatnika / kovinski, svileni sijaj / sijaj njenih las, oči; pren., ekspr. zlati sijaj minulih dni
♦ les., tekst. medli, visoki sijaj; min. mastni sijaj
2. svetloba, sij: sijaj sonca, zvezd / stopiti v sijaj luči
3. ekspr. veliko razkošje, velika razkošnost: mami jo sijaj; biti vajen sijaja; blišč in sijaj dvora
SSKJ²
sijájen -jna -o prid., sijájnejši (ȃ)
1. ki ima sijaj: sijajen emajl, lak; sijajna površina pohištva; sijajen in moten
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: imeti sijajno frizuro, obleko; parada je bila sijajna / sijajna lega hiše / to so bili sijajni časi / dosegati sijajne uspehe velike, izredne; bil je sijajne volje zelo dobre
// glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: sijajen načrt; to je sijajna misel
3. ekspr. ki ima veliko dobrih, pozitivnih lastnosti: sijajen človek, tovariš / biti v sijajni družbi
// ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: sijajen delavec / pisatelj je sijajen stilist
    sijájno 
    1. prislov od sijajen: sijajno so se zabavali; sijajno okrašena dvorana
    2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: sijajno bo, ko bomo spet skupaj / elipt. sijajno, da si prišel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sijajína -e ž (í)
knjiž. sijaj, sij: ta blesk, ta sijajina ga je očarala; kristalna sijajina / sijajina jutra
SSKJ²
sijájnik -a m (ȃ)
min. rudnina svetle barve s kovinskim sijajem in nizko trdoto: sijajnik in kršec / svinčev sijajnik rudnina svinčev sulfid; galenit; srebrov sijajnik temno siva rudnina srebrov sulfid; argentit
SSKJ²
sijájnost -i ž (ȃ)
ekspr. lastnost, značilnost sijajnega: sijajnost slovesnosti / sijajnost njegovih idej, misli
● zastar. kovinska sijajnost kovinski sijaj
SSKJ²
sijálka -e [tudi sijau̯ka] ž (ȃ)
elektr. žarnica, ki daje svetlobo zaradi električnega toka v plinu, kovinski pari ali njuni zmesi: prižgati sijalko / natrijeva, živosrebrna sijalka; plinska sijalka
SSKJ²
sijánje -a s (ȃ)
glagolnik od sijati: sijanje sonca / sijanje oči
SSKJ²
sijáti síjem nedov., sijál (á ȋ)
1. oddajati svetlobo: sonce sije že milijone let
// oddajati svetlobo in biti viden: oblaki so se razkadili in spet je sijalo sonce / na nebu sije luna; sijati so začele prve zvezde
// oddajajoč svetlobo prihajati kam: sonce mi sije naravnost v oči; mesečina, žarek sije skozi okno
2. ekspr. odbijati svetlobo: zlatniki na mizi so sijali; okna so sijala v soncu / beli cveti so sijali med zelenjem
3. ekspr. z izrazom oči, s potezami na obrazu kazati močno čustveno vznemirjenost: fant je kar sijal: uspelo je; sijati od ponosa, sreče / oči so mu sijale / na vseh obrazih sije veselje se kaže, je vidno
● pesn. oči so ji sijale mile prošnje proseče je gledala; ekspr. zmeraj ti ne bo sijalo sonce zmeraj ne boš srečen; ekspr. sijala je v vsej svoji lepoti bila je zelo lepa; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljši
    sijóč -a -e:
    sijoči obrazi zbranih; toplo sijoče sonce
SSKJ²
sík1 -a m (ȋ)
oster, s-ju podoben glas: zaslišati kačji sik / siki krogel
SSKJ²
sìk2 in sík medm. (ȉ; ȋ)
1. posnema glas kače: sik, sik, je sikala kača
2. posnema glas uhajajoče pare: pri ventilu je uhajala para: sik, siik
SSKJ²
síka -e in -a m (ī)
zool. manjši jelen s svetlimi lisami na hrbtu, ki živi na Daljnem vzhodu, Pseudaxis nippon: čreda sik
SSKJ²
síkanje -a s (ī)
glagolnik od sikati: sikanje kače / sikanje krogel
SSKJ²
síkati -am stil. síčem nedov. (ī ȋ)
1. oglašati se z ostrim, s-ju podobnim glasom: gosak, kača sika / jezno sikati proti komu
// dajati sikanju podobne glasove: vrteči se jermen je vedno glasneje sikal / na cesti so sikale granate, puške
// sikajoč uhajati, leteti: iz kotla je sikala para / ekspr. krogle so jim sikale okoli ušes / plameni so sikali vedno višje
2. ekspr. govoriti z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: samo počakaj, da se spet srečava, je sikal; sikati kletvice skozi zobe; oficir je sikal povelja
    sikáje :
    bakle so sikaje ugašale
    sikajóč -a -e:
    sikajoč gad
SSKJ²
sikatív -a m (ȋ)
teh. snov, ki pospešuje sušenje oljnatih barv, sušilo: dodati firnežu sikativ; sikativi in razredčila
SSKJ²
síkav -a -o prid. (í)
ki zveni ostro, rezko: spregovoril je s sikavim glasom; sikav smeh, šepet / sikavo vrenje vode
SSKJ²
síkavec -vca m (í)
sičnik: sikavci c, s, z
SSKJ²
síkh -a m (ȋ)
pripadnik hindujske verske skupnosti, ki veruje v enega boga in ne pozna kast: nezadovoljstvo sikhov; tempelj sikhov; budisti, hindujci in sikhi / indijski sikhi
SSKJ²
síkniti -em dov. (í ȋ)
1. oglasiti se z ostrim, s-ju podobnim glasom: kača je siknila
// dati sikanju podoben glas: sikniti z bičem
// sikajoč uiti, zleteti: iz kotla je siknila para / blisk je siknil
2. ekspr. reči, povedati z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: sikniti kletvico; pusti me pri miru, je siknil
SSKJ²
sikofánt -a m (ā á) knjiž.
1. ovaduh: varuj se sikofantov; provokator in sikofant
2. zavajalec; obrekovalec: postali so sikofanti v službi buržoazije
SSKJ²
sikomóra -e ž (ọ̑)
bot. vzhodnoafriško drevo z zelo trdim lesom ali njegov figi podoben sad, Ficus sycomorus: počivati v senci sikomore; palme in sikomore
SSKJ²
sikomórov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sikomoro: sikomorov les / sikomorovo drevo
SSKJ²
síla1 -e ž (í)
1. kar ni telo in premaguje vztrajanje telesa v določenem položaju, stanju: na podlago, predmet deluje sila; izračunati, meriti silo; zaradi velike sile se telo deformira ali se začne gibati; smer sile / drobilna, pogonska, zaviralna sila; kemična, magnetna, parna sila
2. kar je povzročeno z delovanjem osebka na koga ali kaj z namenom premagati nasprotovanje, ovire: upreti se sili / ker pijanec ni hotel iti ven, so uporabili silo / odpraviti silo v odnosih med ljudmi; s silo nič ne dosežeš; ekspr. napasti koga s surovo silo / na silo delati na silo; na silo odpreti; na silo se smehljati proti lastni volji
// nav. ekspr., v zvezi delati, storiti komu silo siliti, prisiljevati koga: ne delaj človeku sile / delati silo jeziku / evfem. storiti ženski silo posiliti jo; knjiž. grozil je, da si bo storil silo da bo naredil samomor
3. telesna ali duševna sposobnost za premagovanje vztrajanja koga ali česa v določenem stanju, položaju: v organizaciji, tovarni so znali izkoristiti sile mladih; ob tem dogodku je spoznal svojo silo / duševne, telesne sile; spoznavne, ustvarjalne sile; življenjske sile mu pešajo / napeti, uporabiti vse svoje sile, da bi se skala premaknila / delati s podvojeno silo; z vso silo je zamahnil; ranjenec se je z zadnjimi silami privlekel do hiše močmi / publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi
4. značilnost česa glede na premagovanje vztrajanja koga ali česa drugega v določenem položaju, stanju: reka nima več prejšnje sile; sila udarca ga je spravila na tla; izkoriščati silo vetra / sila spomina, strasti, volje; sila zgleda moč / boj se je nadaljeval z nezmanjšano silo silovitostjo, jakostjo
5. nav. mn., s prilastkom ljudje, organizirana skupina, sposobna premagovati nasprotovanje, ovire: pomembna zmaga naprednih, revolucionarnih sil; sile, ki želijo vojno / ekspr. na delu so mračne sile; organizirane, publ. subjektivne sile; delavski razred kot vodilna sila
// ljudje, organizirana skupina, sposobna fizično, z orožjem nastopati proti nasprotniku: poslati v boj nove sile; obrambne, partizanske sile; sile četrte divizije so napad odbile / letalske, pehotne sile; sile Združenih narodov; publ. sile reda policija, vojska / policijske, vojaške sile
6. nav. mn., s prilastkom država, družbena skupnost, sposobna premagovati nasprotovanje, ovire: evropske, kolonialne sile / publ. spopad med jedrskimi silami državami, ki imajo jedrsko orožje; sporazum velikih sil / država je postala pomembna pomorska sila
7. navadno s prilastkom kar premaguje vztrajanje koga v določenem položaju, stanju: ljubezen je nepremagljiva sila; neznana sila ga je vlekla k oknu
// v zvezi gonilna sila kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: ljubezen je gonilna sila njegovega ustvarjanja / on je gonilna sila društva
8. nav. mn., s prilastkom pojavi, dejstva, kot jih nakazuje prilastek, glede na sposobnost premagovati vztrajanje koga ali česa v določenem položaju, stanju: besnenje elementarnih, naravnih sil / v krščanstvu nadnaravne, peklenske sile
9. zelo neugodno, težko stanje, ki zahteva nujno posredovanje, pomoč: sila je velika, pohitimo; če bo sila, pokličite dežurnega / hraniti denar za hudo silo; predlagana rešitev je samo izhod v sili / knjiž. v smrtni sili stiski, nevarnosti; klic v sili radijsko sporočilo o nujni prisotnosti koga kje
10. pog., v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da komu kje ni (preveč) hudo, težko: ali ti je pri nas kakšna sila; ni mi sile, pa vendar želim oditi; sile vam ni moglo biti, saj ste bili siti in na toplem / iron. ravno sila ti je bila to narediti ni ti bilo treba tega narediti
11. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi ni sile izraža omejitev povedanega na majhno, nepomembno stopnjo, količino: slišati je, da je bolan. Oh, ni sile / boš veliko zaslužil? Ne bo sile
12. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za silo izraža stopnjo ali mero, ki zadostuje, čeprav s težavami, za uresničitev dejanja, stanja: za silo govori angleško, nemško; za silo sem se ogrel / kako se imaš? Za silo gre / za prvo silo smo preskrbljeni
13. v prislovni rabi, v zvezi po vsej sili izraža prizadevanje uresničiti dejanje ne glede na nasprotovanje, ovire: po vsej sili hoče ven / rad bi po vsej sili uspel
14. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi od sile izraža visoko stopnjo, količino: od sile natančen človek / imeti od sile opravkov / v povedni rabi ta človek je od sile zelo sposoben, iznajdljiv; zelo neprijeten, nesramen
// v povedni rabi izraža nejevoljo, jezo: to je pa že od sile: kadar pridem, ga ni
● ekspr. ti si pa sila zelo sposoben, iznajdljiv; delovna sila publ. v rudniku so zmanjševali delovno silo število delavcev; pomanjkanje delovne sile za delo sposobnih ljudi; publ. predstavniki sedme sile novinarji, poročevalci; pog. kaj pa naenkrat taka sila, ostanite še malo kaj se vam tako mudi; publ. sile osi Italija, Nemčija, Japonska, združene v politično-vojaški zvezi pred drugo svetovno vojno in med njo; publ. narediti kaj po sili razmer ker ni (bilo) druge izbire; publ. pri pogajanjih nekatere države še vedno nastopajo s pozicij sile uveljavljajo svojo gospodarsko, vojaško premoč; ekspr. sila je za delo težko ga je dobiti; preg. sila kola lomi v sili je treba storiti marsikaj, kar se sicer ne bi storilo; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti
♦ agr. zakol v sili zakol zaradi nevarnosti, da žival pogine ali da nastane gospodarska škoda; ekon. produktivne ali proizvajalne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; elektr. pritezna sila ki povzroči delovanje releja ali pritegnitev kotve magneta; fiz. sila količina, ki izraža delovanje telesa na telo; razstaviti silo na komponente; centrifugalna ali sredobežna sila; centripetalna ali sredotežna sila; jedrske sile ki delujejo med protoni in nevtroni; odbojna, oviralna, privlačna sila; sila trenja s katero deluje podlaga na gibajoče se telo in katere smer je nasprotna smeri gibanja telesa; dvojica ali par sil dve enako veliki in nasprotni sili, ki ne delujeta na isti premici; paralelogram sil paralelogram, s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; premica sile premica, na kateri deluje sila z danim prijemališčem; geol. eksogene sile ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; endogene sile ki imajo svoj izvor v zemeljski obli; kem. molekulske sile privlačne sile, ki delujejo med molekulami; pravn. skrajna sila stanje, ko je kdo ogrožen brez lastne krivde in se brani sam ali ga brani kdo drug; višja sila nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; teh. osna sila v smeri osi predmeta, stroja; potisna, vlečna sila; voj. oborožene sile kopenska vojska, vojna mornarica, vojno letalstvo in teritorialna obramba kot organ državne varnosti; živa sila za boj usposobljeni ljudje; prim. posili
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
síla2 prisl. (ȋ; drugi pomen ī) star.
1. zelo, hudo: danes se mu je sila mudilo; materina smrt jo je sila pretresla; sila star, zabaven; vzorec ji je bil sila všeč / vse je bilo sila sila daleč
2. veliko, dosti: imel je sila denarja; zbralo se je sila ljudi
SSKJ²
silabár -ja m (á)
jezikosl. urejen seznam znakov zlogovne pisave: prepisati silabar
♦ arheol. klinopisni silabar
SSKJ²
silábičen -čna -o prid. (á)
jezikosl. zlogoven: silabična meja / silabična pisava
♦ lit. silabični metrični sistem verzni sistem, ki temelji na številu zlogov in ima določena mesta stalno poudarjena, zlogovni metrični sistem
SSKJ²
silabotóničen -čna -o prid. (ọ́)
lit. ki temelji na številu zlogov in enakomernem menjavanju naglašenih in nenaglašenih zlogov: silabotonični verz
SSKJ²
silák -a m (á)
ekspr. zelo močen človek: to je delo za silaka; fant je pravi silak
SSKJ²
siláški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na silake: silaški človek / imeti silaško postavo; opraviti kaj s silaško vnemo
SSKJ²
siláštvo -a s (ȃ)
ekspr. lastnost, značilnost silaškega človeka: dokazovati svoje silaštvo; silaštvo in nasilništvo
SSKJ²
siláža -e ž (ȃ)
agr. konzerviranje zelene krme s kisanjem v silosu: silaža detelje, koruze
// tako kisana krma: krmiti s silažo
SSKJ²
silážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na silažo: silažni proces / silažna koruza; silažne rastline / silažni stolp; silažna jama
SSKJ²
síleks -a m (ȋ)
arheol. kos kremena, najden v arheološkem najdišču: sileksi in artefakti
SSKJ²
silén1 -a m (ẹ̑)
v grški mitologiji spremljevalec boga Bakha, upodobljen kot debel, pijan, vesel starec s kozjimi nogami: ples satirov okrog silena
SSKJ²
sílen2 -lna -o prid., sílnejši (ȋ) nav. ekspr.
1. ki ima veliko silo: silen udarec, vihar / on je silen človek; bil je mlad in silen
// ki z videzom, velikostjo kaže
a) da ima veliko silo: voz vlečeta silna konja / silna čeljust
b) da prenese, vzdrži veliko silo: silne korenine, veje
2. ki se kaže, pojavlja v zelo visoki stopnji: silen pok; silna svetloba / silna bolečina, lakota, ljubezen
● star. tod so vladali silni vladarji mogočni; star. zbrala se je silna množica zelo velika
    sílno prisl.:
    silno delati, kričati; silno je počilo; on je silno velik; bila je silno zaljubljena; sam.: strah pred nečim silnim
SSKJ²
silen3 
nadležen:gl. siven
SSKJ²
sílf -a m (ȋ)
knjiž. lepemu mlademu moškemu podobno bajeslovno bitje, ki živi v zraku: silfi in silfide; silf Oberon
SSKJ²
sílfa -e ž (ȋ)
knjiž. silfida
SSKJ²
silfída -e ž (ȋ)
knjiž. lepi mladi ženski podobno bajeslovno bitje, ki živi v zraku: silfide in silfi; lepa kot silfida
SSKJ²
silhuéta -e ž (ẹ̑)
1. temna, v obrisih vidna postava, stvar: silhueta dekleta pri oknu / temne silhuete dreves, gor; pren. njegovi junaki niso polnokrvno prikazani, so le silhuete
// ekspr. značilen obris: mesto izgublja svojo nekdanjo silhueto
2. um. iz temnega enobarvnega papirja izrezana podoba na svetlem ozadju, ki prikazuje zlasti portret ali figuro v profilu: izrezovati silhuete / na steni visi nekaj silhuet
♦ šport. streljanje na silhueto streljanje s pištolo na tarčo v obliki poenostavljene človeške figure z desetimi ovalnimi krogi
SSKJ²
silhuéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na silhueto: silhuetne značilnosti / orisati nastopajoče značaje le s silhuetnimi črtami
SSKJ²
silícij -a m (í)
kem. zelo razširjen element, ki nastopa v obliki velikih, trdnih kristalov ali sivega prahu, Si: razširjenost silicija; silicij in kisik
SSKJ²
silícijev -a -o prid. (í)
nanašajoč se na silicij: silicijeve spojine / silicijev dioksid; silicijev karbid; silicijeva kislina
♦ metal. silicijevo jeklo jeklo z dodatkom silicija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
silikát -a m (ȃ)
kem. sol silicijeve kisline: izkoriščanje silikatov / aluminijev, magnezijev, železov silikat
♦ min. kubični silikat ki se pojavlja v kristalih kubičnega sistema
SSKJ²
silikáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na silikat: silikatne kamnine, rude / silikatno steklo steklo iz različnih silikatov
SSKJ²
silikón -a m (ọ̑)
kem. s polimerizacijo nastala umetna snov, ki vsebuje silicij in ima dobre izolacijske lastnosti: impregnirati s silikoni
SSKJ²
silikónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na silikon: silikonska prevleka / silikonski kavčuk; silikonske smole; silikonsko olje
SSKJ²
silikóza -e ž (ọ̑)
med. bolezen zaradi nabiranja kremenovega prahu v pljučih: zdravljenje silikoze
SSKJ²
silikózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na silikozo: silikozni bolnik / silikozno obolenje
SSKJ²
silíranje -a s (ȋ)
glagolnik od silirati: siliranje in sušenje krme; postopek siliranja
SSKJ²
silírati -am nedov. in dov. (ȋ)
agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu: silirati deteljo, koruzo / silirati krmo
    silíran -a -o:
    silirana detelja
SSKJ²
síliti -im nedov. (í ȋ)
1. s silo, pritiskom delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: siliti koga delati, k delu; siliti otroka, naj jé; silil se je, da bi zaspal; siliti se z jedjo, pijačo / siliti koga v zakon
// povzročati, da kdo kaj naredi, dela sploh: okoliščine nas silijo, da tako ravnamo / bolezen jo sili v posteljo
2. navadno s prislovnim določilom prizadevati si kljub oviram, odporu
a) iti, priti kam: živina sili v koruzo; nikar ne sili v tem slabem vremenu na pot; otrok sili ven, med vrstnike / sovražna vojska sili vedno bolj proti mestu / ekspr. mladi silijo v šole, tovarne / ekspr. nikar tako ne sili v njihovo družbo
b) uresničiti, kar izraža dopolnilo: niso silili v pogajanja / kar naprej sili v tepež
// ekspr. prizadevati si doseči, uresničiti določeno stvar, ki bo po mnenju govorečega povzročila, da bo osebek deležen tega, kar izraža dopolnilo: nikar ne sili v nesrečo, pogubo
3. nav. slabš., v zvezi z za zelo vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: veliko deklet je sililo za njim; že dolgo sili za poročeno žensko
4. ekspr., s prislovnim določilom kljub nasprotovanju, prizadevanju koga prihajati kam, pojavljati se kje: pramen las ji je silil na čelo / smeh mu sili na ustnice; solze so jim silile v oči / brezoseb. sili ga na bruhanje, na jok; sili ga k smehu, na smeh, v smeh
5. agr. z ustrezno temperaturo, vlago vplivati na seme, gomolj, da se pospeši razvoj rastline: siliti krompir, radič, tulipane
● ekspr. iz besed je silila zadrega je bila opazna; ekspr. podleski že silijo na dan začenjajo (vidno) rasti; ekspr. zlobnost sili na dan postaja opazna, vidna; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; ekspr. spanec mu sili na oči postaja zaspan; evfem. zdravilo sili na vodo povzroča, da se mora hoditi na malo potrebo; ekspr. nebotičniki silijo pod nebo so zelo visoki; ekspr. siliti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kri mu je silila v glavo, lica zardeval je; šalj. pijača mu že sili v glavo opijanja se, postaja pijan; ekspr. žito sili v klasje poganja klasje; ekspr. mraz sili v kosti zelo hladno je; ekspr. to mi že dalj časa sili v misel o tem razmišljam; ekspr. silil je vanj z vprašanji vsiljivo ga je spraševal; ekspr. v nos silijo prijetne vonjave prijetno diši; pog. zmeraj (se) sili v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. mrak sili v sobo mrači se; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom; ekspr. silili so ji ga za moža vsiljivo svetovali, naj se z njim poroči
    silèč -éča -e:
    na čelo sileči lasje
    síljen -a -o:
    siljene čebulice
SSKJ²
sílj -a m (ȋ)
bot. rastlina s pernatimi listi in belimi, rdečkastimi ali rumenkastimi cveti v kobulih, Peucedanum: gorski, orjaški silj
SSKJ²
sílje -a s (ȋ)
nar. vzhodno mlado, nedozorelo žito: silje je poleglo; možje so hodili po njivah in si ogledovali silje
SSKJ²
síljenje -a s (ī)
glagolnik od siliti: brez siljenja ga je pripravil k delu; siljenje k sodelovanju / siljenje na bruhanje / siljenje čebulnic pozimi; radič za siljenje
SSKJ²
síljenka -e ž (ȋ)
agr. siljena rastlina: vzgajati siljenke; hijacinte, narcise in druge siljenke
SSKJ²
sílnica1 -e ž (ȋ)
1. publ., navadno s prilastkom kar s svojo silo usmerja, določa kako dogajanje, delovanje: v političnem življenju so se pojavile nove silnice; družbene silnice / to so glavne silnice njegove miselnosti
2. fiz. črta, ki poteka v smeri delovanja sile v električnem ali magnetnem polju: sekanje silnic / električne, magnetne silnice
SSKJ²
sílnica2 -e ž (ȋ)
agr. pokrit prostor za siljenje in vzgojo rastlin, navadno ogrevan: siliti cepiče, radič v silnici
SSKJ²
sílnik -a m (ȋ)
knjiž. oblastnik, tiran: boj zoper tuje silnike / silniki naših dedov
SSKJ²
sílnost -i ž (ȋ)
nav. ekspr. lastnost, značilnost silnega: silnost udarca; silnost burje / silnost čustev / vanj se je zaljubila z vso silnostjo
SSKJ²
sílo prisl. (ȋ; drugi pomen ī) star.
1. zelo, hudo: silo se je prestrašila; silo lepa ženska; silo malo je naredil
2. veliko, dosti: znosil je silo jabolk; bilo je silo ljudi
SSKJ²
silobrán -a m (ȃ)
pravn. nujna obramba, s katero napadeni odvrne istočasni protipravni napad: napad in silobran / prekoračeni silobran / to je naredil v silobranu
SSKJ²
silogístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na silogizem: silogistična oblika / silogistično dokazovanje, sklepanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
silogístika -e ž (í)
filoz. nauk o silogizmih: osnove silogistike
SSKJ²
silogízem -zma m (ī)
filoz. sklepanje, pri katerem izhaja iz dveh trditev, izjav določen zaključek, sklep: dokazovati s silogizmi / Aristotelovi silogizmi
SSKJ²
silokombájn -a m (ȃ)
teh. stroj, ki opravlja več pomembnih delovnih operacij hkrati, zlasti pri spravljanju krmnih rastlin: silokombajn in samonakladalna prikolica
SSKJ²
síloma prisl. (ȋ) knjiž.
1. s silo, z velikim naporom: siloma se mu je iztrgala iz objema; siloma se je obvladal; siloma odpreti vrata
2. nasilno, proti volji: siloma so odvlekli fante domov / solze so ji siloma prišle iz oči
SSKJ²
silomér -a m (ẹ̑)
teh. priprava za merjenje sile; dinamometer: kazalci silomera
SSKJ²
siloréznica -e ž (ẹ̑)
agr. naprava za rezanje silažne koruze, trave: rezati s siloreznico; puhalnik siloreznice
SSKJ²
sílos -a m (ȋ)
naprava v obliki stolpa za hranjenje, skladiščenje snovi v razsutem stanju: zgraditi silos; silosi in hladilnice / žitni silos; silos za cement, premog
// agr. stolp, jama za konzerviranje zelene krme: spraviti krmo v silos; vrenje krme v silosih
SSKJ²
sílosen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na silos: silosne naprave; silosne stene / silosna jama
SSKJ²
silostròj -ôja m (ȍ ó)
zastar. pogonski stroj: delostroji in silostroji
SSKJ²
silováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. biti nasilen do koga, delati komu silo: silovati miroljubne ljudi / silovati jezik
SSKJ²
silovít -a -o prid., silovítejši (ȋ)
1. ki ima zelo veliko silo: silovit udarec ga je podrl na tla / silovit vojaški napad
// ekspr. ki v odnosu do koga uporablja silo, nasilje: siloviti ljudje; ne bodi tako silovit
2. ekspr. ki se kaže, pojavlja v zelo veliki stopnji: silovit pok / silovit strah; silovito čustvo
    silovíto prisl.:
    silovito je počilo; bil mu je silovito hvaležen
SSKJ²
silovítež -a m (ȋ)
ekspr. kdor v odnosu do koga uporablja silo, nasilje: tega siloviteža se vsi bojijo; besneži in siloviteži
SSKJ²
silovítost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost silovitega: silovitost udarca / silovitost napada / silovitost čustva, nagona / ekspr. te silovitosti so se ponavljale silovita, nasilna dejanja, ravnanja
SSKJ²
silumín -a m (ȋ)
metal. zlitina aluminija in silicija:
SSKJ²
silúr -ja m (ū)
geol. obdobje starejšega paleozoika, v katerem se je razvila neznatna flora ob morju: fosili iz silurja
SSKJ²
silúrski -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na silur: silurske kamnine / silurska doba
SSKJ²
silvánec -nca m (ȃ)
1. agr., navadno v zvezi zeleni silvanec trta z manjšimi zelenkastimi grozdi: zeleni silvanec je dobro obrodil / muškatni silvanec muškat z zelenkasto rumenimi grozdi; sauvignon
2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: steklenica silvanca
SSKJ²
silvátičen -čna -o prid. (á)
vet., v zvezi silvatična steklina steklina gozdnih živali; gozdna steklina
SSKJ²
silvéster -tra m (ẹ́)
pog. zadnji dan v letu: letos pride silvester na soboto / kam boste šli za silvestra silvestrovat
SSKJ²
Silvéstrov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na zadnji dan v letu: Silvestrovo jutro / kje boš preživel Silvestrov večer
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
silvestrovánje -a s (ȃ)
glagolnik od silvestrovati: prirediti silvestrovanje / na silvestrovanju so si navdušeno nazdravljali
SSKJ²
silvestrováti -újem nedov. (á ȗ)
praznovati zadnji dan v letu, zlasti zvečer, ponoči: silvestrovati v hotelu, doma; silvestrovati s prijatelji
SSKJ²
silvéstrovo -ega s (ẹ́)
zadnji dan v letu: rodil se je na silvestrovo / zabava na silvestrovo
SSKJ²
silvéstrovski -a -o prid. (ẹ́)
silvestrski: silvestrovska noč / iti na silvestrovsko zabavo / ekspr. bil je silvestrovske volje zelo dobre
SSKJ²
silvéstrski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na zadnji dan v letu: silvestrski večer; silvestrska noč / povabljen je bil na silvestrsko zabavo / silvestrski program
SSKJ²
silvín -a m (ȋ)
min. rudnina kalijev klorid:
SSKJ²
síma1 -e ž (ī)
arhit. žleb iz kamna ali gline na grških templjih, navadno okrašen:
SSKJ²
síma2 -e ž (ȋ)
geol. spodnja plast zemeljske skorje, sestavljena iz rudnin, ki vsebujejo zlasti silicij in magnezij:
SSKJ²
simbiónt -a m (ọ̑)
biol. organizem, ki živi z drugim organizmom v simbiozi: biti odvisen od svojega simbionta; simbionti in paraziti
SSKJ²
simbiótičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na simbiozo: simbiotična živalska skupnost / simbiotični odnos med državama
SSKJ²
simbióza -e ž (ọ̑)
1. biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna, sožitje: simbioza rastlin z nekaterimi bakterijami; simbioza med glivami in algami / živeti v simbiozi
2. knjiž. dejstvo, da kdo živi s kom tako, da med njima ne prihaja do nesoglasij: simbioza med državami z različno družbeno ureditvijo / s sodelavci živi v simbiozi / simbioza med dramatikom in igralcem
3. knjiž. dejstvo, da kaj združuje v sebi dve različni stvari, dva različna elementa: petje je simbioza besede in melodije
SSKJ²
simból -a m (ọ̑)
1. predmet, lik, ki izraža, predstavlja določen abstrakten pojem; znak1, znamenje: umetnik je vzel simbole iz vsakdanje predmetnosti; oljkova vejica je simbol miru; srp in kladivo kot simbol komunizma / državni, verski simboli
// kar kaj izraža, predstavlja sploh: beseda je že sama po sebi simbol / glasovni simbol; idejni simbol / atomska energija je za manj razvite dežele simbol tehničnega napredka znak, dokaz
2. dogovorjena črka, kratica za označevanje določene stvari: napisati simbol; simbol za vodik je H / matematični simboli; simbol D pomeni dnevni delovni čas; simboli za števila
♦ elektr. simbol znak ali v besedo povezanih več znakov, ki predstavljajo kak ukaz; filoz. simbol čutno zaznavna stvar, katere pomen ni enopomensko določen in dopušča različne razlage; min. simbol ploskve simbol, ki podaja točno lego ploskve v prostoru; soc. statusni simbol kar na zunaj kaže določeno družbeno pripadnost
SSKJ²
simbólen -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na simbol: simbolen pomen sveče; simbolna govorica barv; mati je tu simbolna podoba domovine / simbolno prikazovanje človekovih strasti / simbolna drama simbolistična drama; simbolno število po ljudskem verovanju število, ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomen
♦ adm. simbolno označevanje samoglasnikov v stenografiji označevanje samoglasnikov s spreminjanjem oblike, položaja sosednjih soglasnikov; filoz. simbolna logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih
    simbólno prisl.:
    simbolno se izražati; simbolno označevati samoglasnike
SSKJ²
simbóličen -čna -o prid. (ọ́)
1. nanašajoč se na simboliko ali simbol: simbolični gibi; barve na sliki so simbolične / knjiga nosi simboličen naslov; rožmarin ima simboličen pomen; grb kot simbolični znak države / simbolično izražanje, sporazumevanje / simbolično število po ljudskem verovanju število, ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomen
2. ekspr. zelo majhen, nizek: prodati kaj za simbolično ceno; to so bile le simbolične kazni / dobili so simbolična darila
♦ pravn. simbolični prenos blaga prenos z izročitvijo listine; simbolična razžalitev razžalitev z znamenji, gestami; rač. simbolični jezik umetni jezik, pri katerem je naslov operanda izražen s simbolom
    simbólično prisl.:
    simbolično izražati čustva; to je bilo le simbolično plačano
SSKJ²
simbóličnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost simboličnega: simboličnost kretenj, znakov / liričnost in simboličnost Cankarjevih del / ekspr. simboličnost darila
SSKJ²
simbólika -e ž (ọ́)
kar je izraženo, predstavljeno s simbolom, s simboli: pisateljeve simbolike ne razume; njegova dela so polna simbolike / biblijska, mitološka, srednjeveška simbolika
// dejstvo, da ima kaj simboličen značaj: simbolika barv, sanj / simbolika števil
♦ psih. podzavestna simbolika s prikritim, podzavestnim pomenom
SSKJ²
simbolíst -a m (ȋ)
predstavnik simbolizma: pesmi simbolistov; simbolisti in ekspresionisti
SSKJ²
simbolístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na simbolizem: simbolistični pesniki, umetniki / simbolistična drama, poezija / simbolistični elementi v Cankarjevih delih
♦ gled. simbolistični skeč skeč, v katerem nastopajo simboli, priljubljeni zlasti v modernem lutkarstvu
SSKJ²
simbolístika -e ž (í)
simbolika: v njegovem romanu je polno simbolistike
SSKJ²
simbolizácija -e ž (á)
knjiž. simbolično prikazovanje: simbolizacija miru; simbolizacija in alegorizacija / v teh pesmih se avtor odmika v simbolizacijo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
simbolízem -zma m (ī)
1. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki izraža duhovno dojemanje sveta zlasti s simboli: predstavnik simbolizma; dekadenca in simbolizem / simbolizem v dramatiki, slikarstvu
2. knjiž. simbolika: njegove pesmi so polne simbolizma / biblijski, srednjeveški simbolizem
♦ psih. podzavestni simbolizem podzavestna simbolika
SSKJ²
simbolizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od simbolizirati: simboliziranje dela / simboliziranje misli
SSKJ²
simbolizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
simbolično prikazovati: simbolizirati delo; s tem je simboliziral tri človekova starostna obdobja / simbolizirati v sliki in besedi, z barvami
// biti simbol česa: oljkova vejica simbolizira mir
    simbolizirajóč -a -e:
    simbolizirajoča pesem
    simbolizíran -a -o:
    slovenska nacionalna ideja je simbolizirana v Triglavu
SSKJ²
simbólnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost simbolnega: simbolnost barve / realističnost prehaja tu in tam v simbolnost
SSKJ²
simca -e [símka] ž (ȋ)
osebni avtomobil francoske tovarne Simca: pripeljala se je s simco
SSKJ²
simens gl. siemens
SSKJ²
símentalka -e ž (ȋ)
vet. krava simentalske pasme: hlev za simentalke
SSKJ²
símentalski -a -o prid. (ȋ)
vet., v zvezi simentalska pasma pasma svetlo rjavega goveda z belimi lisami:
SSKJ²
simetrála -e ž (ȃ)
geom. premica, glede na katero sta geometrijski tvorbi ali dela geometrijske tvorbe simetrična, somernica: narisati simetralo; simetrala daljice, kota; simetrala dveh likov
SSKJ²
simetrálen -lna -o prid. (ȃ)
geom., v zvezi simetralna ravnina ravnina, glede na katero sta geometrijski tvorbi ali dela geometrijske tvorbe simetrična:
SSKJ²
simétričen -čna -o prid. (ẹ́)
ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela, someren: simetrična stavba; simetrično drevo / simetričen lik / simetrična gradnja, kompozicija dela / ima simetričen obraz; simetrično telo
// razvrščen v prostoru tako, da ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: drevesa v drevoredu so simetrična / simetrična razvrstitev
♦ elektr. simetrični kabel kabel, v katerem sta po dva vodnika simetrična glede na zemljo; simetrični večfazni sistem sistem, pri katerem so vse fazne napetosti enako velike in v fazi medsebojno premaknjene; simetrična obremenitev večfaznega sistema obremenitev, enakomerno razdeljena na večfazni sistem; geom. osno, ravninsko, središčno simetričen glede na os, ravnino, središče; min. zrcalno simetričen; zool. bilateralno ali dvobočno simetrična žival žival, ki ima enako levo in desno polovico
    simétrično prisl.:
    simetrično razvrstiti kaj; slike, simetrično viseče po stenah
SSKJ²
simétričnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost simetričnega: simetričnost stavbe / simetričnost obraza, človeškega telesa
♦ geom. simetričnost geometrijskega lika; min. simetričnost kristalov
SSKJ²
simetríja -e ž (ȋ)
lastnost predmeta, lika, ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: simetrija hiše, zgradbe; simetrija lika / arhitektonska simetrija / simetrija obraza, telesa / pri njem moti pomanjkanje simetrije simetričnosti
// dejstvo, da so predmeti, znaki v prostoru razvrščeni tako, da jih umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: simetrija dreves v parku / ekspr. s tem se je simetrija porušila, razbila / grobnice so razporejene v strogi simetriji simetrično
♦ biol. radialna simetrija glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta, rastline, zvezdasta somernost; geom. osna, ravninska, središčna simetrija; središče simetrije točka, glede na katero so si točke tvorbe ali točke dveh tvorb simetrične; min. zrcalna simetrija pri kateri sta obe polovici zrcalno enaki; elementi simetrije elementi, glede na katere so liki, oblike kristala simetrični; os simetrije os, okoli katere se zavrti kristal, da pride spet v prvotno lego; središče simetrije točka, skozi katero gredo vsi elementi simetrije
SSKJ²
simetríjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na simetrijo: simetrijski elementi / simetrijska os premica, glede na katero je geometrijska tvorba simetrična; simetrijska ravnina
SSKJ²
simfóničen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na simfonijo: simfonični koncert; simfonična glasba / simfonični orkester orkester, sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal / simfonična dvorana / Arničeva simfonična pesnitev Pesem planin
♦ glasb. simfonična pesnitev programska, oblikovno svobodna enostavčna skladba za orkester
SSKJ²
simfoníja -e ž (ȋ)
1. orkestralna skladba, navadno v štirih stavkih: napisati, poslušati simfonijo / Beethovnova Deveta simfonija
2. knjiž., s prilastkom skladen skupek raznovrstnih zvokov, tonov, barv: barvna simfonija gozdov; simfonija barv / simfonija gibov ubranost, skladnost
SSKJ²
simfónik -a m (ọ́)
skladatelj simfonične glasbe: je eden največjih simfonikov; simfonik in operni skladatelj; pren., knjiž. simfonik jezika
// član simfoničnega orkestra: simfoniki imajo vajo / koncerti dunajskih simfonikov
SSKJ²
SÍM-kártica -e in kártica SÍM -e -- ž (ȋ-ȃ)
majhna plastična kartica s čipom, ki se vloži v mobilni telefon in omogoča njegovo uporabo ter shranjevanje podatkov: vstaviti, zamenjati SIM-kartico; zakleniti SIM-kartico; shraniti podatke na SIM-kartico
SSKJ²
simoníja -e ž (ȋ)
zlasti v srednjem veku trgovanje z duhovnimi stvarmi, cerkvenimi službami: nastopati proti simoniji
SSKJ²
simpatétičen -čna -o prid. (ẹ́)
1. knjiž. ki temelji na simpatiji: simpatetična čustva
♦ soc. simpatetično ravnanje ravnanje, ki izraža sočutje in pripravljenost pomagati
2. nekdaj, v zvezi simpatetično črnilo črnilo, ki postane vidno šele ob segrevanju, delovanju kemikalij: pisati s simpatetičnim črnilom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
simpátičen -čna -o prid., simpátičnejši (á)
1. ki zaradi kakih lastnosti vzbuja simpatijo; prijeten, prikupen: simpatičen človek; njegova žena je zelo simpatična / njen simpatični glas, obraz; ima simpatičen nastop / evfem. matematika ji ni bila nikoli simpatična nikoli je ni imela rada
2. nanašajoč se na simpatikus: motnje simpatičnih funkcij / simpatično živčevje
● simpatično črnilo nekdaj črnilo, ki postane vidno šele ob segrevanju, delovanju kemikalij
    simpátično prisl.:
    simpatično se vesti
SSKJ²
simpatíja -e ž (ȋ)
1. pozitiven čustveni odnos do kake osebe ali stvari, naklonjenost: do nje je čutil simpatijo; takoj si je pridobila simpatijo vseh; kazati simpatijo do koga / knjiž. ima simpatijo do konj / gledal jo je s simpatijo / to je naredila iz simpatije do reveža iz sočutja, usmiljenja
// ekspr. oseba, na katero se nanaša tak odnos: v njej je našla novo simpatijo / to je njena bivša simpatija bivši fant
2. nav. ekspr. naklonjenost, privrženost: naša država uživa simpatije po vsem svetu; medsebojne simpatije obeh narodov; kazal je simpatijo do revolucije, za revolucijo / njegov govor ni bil deležen simpatij navdušenja, odobravanja; kritika je sprejela roman s simpatijo
SSKJ²
simpatíjski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. nanašajoč se na simpatijo: simpatijsko čustvo
● star. simpatijska stavka solidarnostna stavka
SSKJ²
simpátikus in simpátik -a m (á)
anat. vegetativno živčevje, ki deluje v telesu ob razburjenju in naporu: parasimpatikus in simpatikus
SSKJ²
simpatizêr -ja m (ȇ)
kdor simpatizira s kom; pristaš, somišljenik: pridobil je nekaj simpatizerjev; simpatizer partizanov; člani in simpatizerji
SSKJ²
simpatizêrka -e ž (ȇ)
ženska, ki simpatizira s kom; pristašinja, somišljenica: bila je simpatizerka desnice
SSKJ²
simpatizêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na simpatizerje ali simpatizerstvo: simpatizerske skupine / simpatizerski tisk
SSKJ²
simpatizêrstvo -a s (ȇ)
dejstvo, da kdo ima, čuti simpatijo do kake osebe ali stvari: zaradi simpatizerstva z okupatorjem so ga sosedje prezirali
SSKJ²
simpatizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od simpatizirati: simpatiziranje s partizani
SSKJ²
simpatizírati -am nedov. (ȋ)
v zvezi s s, z imeti pozitiven odnos do kake osebe ali stvari: simpatizirati z opozicijo; simpatizirati z uporniki / vse je simpatiziralo z našim moštvom / ekspr. nikoli ni simpatiziral s svojo sestro mislil tako kot ona, soglašal z njo
SSKJ²
símpel in simple -- [símpəl] prid. (í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
enostaven, preprost: simpel postopki; simpel test; simpel naloga
    símpel in simple prisl.:
    njej se zdi vse simpel
SSKJ²
símpleks -a m (ȋ)
ptt telegrafiranje, ki omogoča prenos sporočil v obe smeri, toda ne istočasno: telegrafirati v simpleksu
♦ jezikosl. nezložena beseda
SSKJ²
simplificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. (pretirano) poenostaviti: na ta način avtor simplificira zgodovinske dogodke; simplificirati problem
    simplificíran -a -o:
    ob volitvah so stranke uporabljale simplificirana gesla
SSKJ²
simplifikácija -e ž (á)
knjiž. (pretirana) poenostavitev: simplifikacija problema / zavrniti simplifikacije
SSKJ²
simplóneksprés in Simplóneksprés in simplón eksprés in Simplón eksprés -a m (ọ̑-ẹ̑)
ekspresni vlak, ki vozi skozi simplonski predor iz Pariza v Beograd: peljati se, potovati s simplonekspresom
SSKJ²
simplónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na (prelaz) Simplon: simplonski predor / knjiž. simplonski ekspres simplonekspres
SSKJ²
simpózij -a m (ọ́)
1. zborovanje, sestanek, na katerem strokovnjaki razpravljajo, se posvetujejo o določeni temi: udeležiti se simpozija; organizirati simpozij; sodelovati na simpoziju; simpozij o srčnih boleznih, varstvu okolja / dvodnevni, mednarodni simpozij; strokovni, znanstveni simpozij
// ekspr. udeleženci takega zborovanja, sestanka: simpozij je analiziral zlasti probleme izobraževanja
2. pri starih Grkih gostija, pojedina, pri kateri se je razpravljalo o čem pomembnejšem: pri simpoziju so se nekateri gostje opili
♦ um. kiparski simpozij organizirano začasno skupno bivanje in delo kiparjev
SSKJ²
simpózijski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na simpozij: simpozijska srečanja zdravnikov / objaviti simpozijske prispevke
SSKJ²
simptóm -a m (ọ̑) navadno s prilastkom
1. med. sprememba, ki kaže na določeno bolezen ali je značilna zanjo; bolezenski znak1, bolezensko znamenje: ugotoviti simptome kolere; visoka vročina je simptom tifusa / bolezenski simptomi
2. knjiž. znak1, znamenje: to so simptomi nemoči, starosti / ta dogodek je simptom novega časa
SSKJ²
simptomátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na simptom: simptomatičen pojav; grizenje nohtov je simptomatična razvada
♦ med. simptomatično zdravljenje simptomatsko zdravljenje
// knjiž. značilen, tipičen: to se kaže v simptomatični obliki; ta kriza je simptomatična za takratne razmere / posebno simptomatičen pa je dvig mladinskega kriminala
    simptomátično prisl.:
    motnje so se pojavile simptomatično / v povedni rabi simptomatično je, da so te dokumente skrivali
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
simptomátika -e ž (á)
knjiž. simptomi v celoti: ta bolezen ima podobno simptomatiko kot meningitis / gospodarska simptomatika / prav v tem je moderna simptomatika besedila skupek značilnosti
SSKJ²
simptomatologíja -e ž (ȋ)
veda o (bolezenskih) simptomih: razvoj simptomatologije / simptomatologija duševnih bolezni
SSKJ²
simptomátski -a -o prid. (ȃ)
knjiž. simptomatičen: simptomatski znaki
♦ med. simptomatsko zdravljenje zdravljenje simptomov
    simptomátsko prisl.:
    simptomatsko zdraviti bolezen
SSKJ²
simptómen -mna -o prid. (ọ̑)
knjiž. simptomatičen: to je simptomen pojav
♦ med. simptomni kompleks skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen; sindrom
SSKJ²
simulácija -e ž (á)
glagolnik od simulirati: simulacija bolezni, umora / simulacija zračnega napada; računalniška simulacija virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene
SSKJ²
simulácijski tudi simulacíjski -a -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na simulacijo: simulacijski center; simulacijski model za raziskave zdravil; simulacijska igra, vaja
SSKJ²
simuláker -kra m (á)
kar je videti kot resnično in nadomešča neobstoječi izvirnik: oblast je z nadzorom odslikave vsakdana v medijih skrbela za simulaker resničnosti; predavanje o simulakrih; miti in simulakri / simulaker laične filozofije
SSKJ²
simulánt in simulànt -ánta m (ā á; ȁ á)
kdor simulira: prepričani so, da je simulant; imajo ga za simulanta
SSKJ²
simulántka -e ž (ā)
ženska, ki simulira: simulantki je dal nekaj kapljic za pomirjenje
SSKJ²
simulántstvo -a s (ā)
dejstvo, da je kdo simulant: očitali so mu simulantstvo / politično simulantstvo
SSKJ²
simulátor -ja m (ȃ)
teh. naprava, s katero se umetno ustvarjajo delovni pogoji, kot so pri opravljanju določenih nalog, operacij v resnici: izdelati, zgraditi simulator / kabina letalskega simulatorja; simulator vesoljske ladje
SSKJ²
simulíranje -a s (ȋ)
glagolnik od simulirati: simuliranje bolezni; pogosti primeri simuliranja / simuliranje razmer, ki obstajajo na zemlji
SSKJ²
simulírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati, da je določeno izmišljeno ali lažno stanje, dejanje videti kot resnično, hliniti: simulirati bolezen, nosečnost; simulirati samomor; spet simulira / zna simulirati inteligenco
// delati, da je videti kot resnično kaj sploh: za vajo simulirati zračne boje z nasprotnikom; pren., knjiž. mnogi pesniki poezijo samo simulirajo
2. teh. umetno ustvarjati ustrezne pogoje za opravljanje določenih nalog: v takih laboratorijih lahko simulirajo različne klime; simulirati vesoljski polet
♦ elektr. simulirati sistem ugotavljati spremembe, ki nastanejo v sistemu, če se določene vrednosti, podatki spremenijo
    simulirajóč -a -e:
    zahvalil se mu je, simulirajoč veselo presenečenje
    simulíran -a -o:
    simulirani vesoljski poleti; simulirana bolezen
    ♦     pravn. simulirana cena, pogodba navidezna cena, pogodba; simulirana tatvina tatvina z namenom, da se prikrije poneverba
SSKJ²
simultán -a -o prid. (ȃ)
knjiž. istočasen, hkraten: simultan napad z več strani; razvoj teh pojavov je simultan; simultan in sukcesiven / simultan izid knjige v različnih državah; anketa po metodi simultanih odgovorov
● simultano prevajanje prevajanje, pri katerem prevajalec posluša govornika in sproti prevaja uporabniku
♦ gled. simultano prizorišče prizorišče, na katerem se istočasno v različnih okoljih dogaja ali tekoče menjava več dogajanj; med. simultano cepljenje cepljenje z več cepivi hkrati; šport. simultane vaje vaje, ki se delajo istočasno na tleh in na orodju
    simultáno prisl.:
    aparat je zapisoval meritve na trak in jih simultano oddajal; to poteka simultano
    ♦     šah. simultano igrati igrati istočasno z več nasprotniki na več šahovnicah
SSKJ²
simultánka -e ž (ȃ)
šah. šahovska prireditev, na kateri igra en igralec istočasno z več nasprotniki na več šahovnicah: organizirati simultanko / igrati simultanko z desetimi nasprotniki
SSKJ²
simultánost -i ž (ȃ)
knjiž. istočasnost, hkratnost: simultanost različnih občutkov / simultanost stilov
SSKJ²
simultánski -a -o prid. (ȃ)
zastar. simultan: simultansko prevajanje
♦ pravn. simultanska hipoteka hipoteka, pri kateri je ista terjatev nerazdelno zavarovana na več zemljiščih; skupna hipoteka; ptt simultanski sistem sistem, ki omogoča istočasno delovanje dveh ali več ločenih telefonskih ali telegrafskih zvez na istem vodu
SSKJ²
sín -a stil. -ú m, mn. sinôvi stil. síni; dv. sína in sinôva (ȋ)
moški v odnosu do svojih staršev: sin se je oženil; imata tri sinove; roditi sina; to je najmlajši sin; sin edinec; sin in hči / bratov sin nečak; nezakonski, prvorojeni sin; ekspr. še rodni sin ga ni več spoznal; sinov sin vnuk
// knjiž., s prilastkom moški1:
a) glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: bil je zvest sin svojega naroda; tujina je zastrupila tisoče naših sinov in hčera
b) glede na značilno povezanost s tem, kar izraža prilastek: bil je pravi sin svoje dobe / je vnet sin planin rad hodi v planine
● tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; slabš. izgini, pasji sin hudobnež, zlobnež; pog. on je pravi sin svojega očeta ima določene, zlasti slabe lastnosti očeta v enaki ali še večji meri; preg. kakršen oče, takšen sin; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje
♦ rel. Sin božji, človekov Kristus
    síne ekspr.:
    kako je, sine; sine, tako pa ne bo šlo; 
prim. sine
SSKJ²
sinagóga -e ž (ọ̑)
pri judih stavba, namenjena za skupno opravljanje molitev in proučevanje svetih knjig, shodnica: zgraditi sinagogo; iti v sinagogo / judovska sinagoga
SSKJ²
sinántrop in sinántropus -a m (ȃ)
antr. človek iz srednjega pleistocena, katerega okostje je bilo najdeno v bližini Pekinga, pekinški človek:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sinápsa -e ž (ȃ)
biol. stično mesto izrastkov dveh živčnih celic ali živčnega vlakna in sprejemnega organa: število sinaps; uravnavanje pretoka impulzov preko sinaps z nevrotransmiterji; receptorji v sinapsah / možganske sinapse
SSKJ²
sínček -čka m (ȋ)
nav. ekspr. manjšalnica od sin: s sinčkom je šla na sprehod / sinček edinček
● iron. mamin sinček razvajen, nesamostojen, zelo zahteven otrok, fant
SSKJ²
sínčič -a m (ȋ)
zastar. sinček: svoja dva sinčiča lepo vzgaja
SSKJ²
síndik -a m (ȋ)
pravn., nekdaj pravni zastopnik: postati sindik društva, združenja
♦ zgod. občinski mestni uradnik v času beneške republike; vodja občinskega urada manjše občine v Ilirskih provincah
SSKJ²
sindikálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sindikat:
a) sindikalni aktivisti, funkcionarji / sindikalni sestanek / sindikalni dom; sindikalni izlet / občinski sindikalni svet; sindikalna organizacija / pog. dobiti vstopnice po sindikalni liniji s posredovanjem sindikalne organizacije
b) sindikalna gibanja po letu 1918 / aretirali so sindikalne voditelje
SSKJ²
sindikalíst -a m (ȋ)
pristaš sindikalizma: bil je navdušen sindikalist / zahtevali so izpustitev obsojenih sindikalistov sindikalnih voditeljev, aktivistov
SSKJ²
sindikalístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na sindikaliste ali sindikalizem: sindikalistična organizacija / sindikalistične težnje
SSKJ²
sindikalístka -e ž (ȋ)
pristašinja sindikalizma: na zborovanju sta govorili znani sindikalistki / sindikalistka velja za ostro pogajalko sindikalna voditeljica, aktivistka
SSKJ²
sindikalízem -zma m (ī)
polit., v nekaterih državah delavsko ali nameščensko gibanje, ki priznava sindikate kot edino organizacijo delavskega razreda: zavzemati se za sindikalizem; francoski, italijanski sindikalizem
SSKJ²
sindikát -a m (ȃ)
1. množična organizacija zaposlenih, katere cilj je varstvo gospodarskih, družbenih, pravnih interesov zaposlenih: biti član sindikata; predsednik sindikata / stopiti v sindikat / vlada ni sprejela zahtev sindikatov po zvišanju plač
// enota te organizacije: o tem bodo razpravljali tudi sindikati; predsednik sindikata šole / osnovna organizacija sindikata / Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
// pog. člani, odborniki te enote: sestanek sindikata
2. združenje podjetij, organizacij zaradi uspešnejšega nastopanja na trgu: sindikat bank, delničarjev
SSKJ²
sindikáten -tna -o prid. (ȃ)
zastar. sindikalen: sindikatne organizacije / sindikatni tovariši
SSKJ²
sindróm -a m (ọ̑)
skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen: vsaka bolezen ima svoj značilni sindrom; ugotoviti sindrom progresivne paralize / med. depresivni sindrom; abstinenčni sindrom skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; odtegnitveni sindrom; pren., knjiž. raziskovati doživljajsko alienacijski sindrom pri mladini
SSKJ²
síne -ta m (ȋ) ekspr.
1. sin: sine že bere in piše; njegov sine je zelo pogumen
2. mlajši moški v odnosu do starejše osebe: rad ga je imel in pravil mu je sine / kot nagovor sine, oglasi se pri nas; prim. sin
SSKJ²
sineast gl. cineast
SSKJ²
sinédrij -a m (ẹ́) zgod.
1. pri starih Grkih zbor, skupščina, ki rešuje skupne zadeve: član sinedrija / zbor sinedrija
2. pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče, veliki zbor: Jezusa so privedli pred sinedrij / sojenje pred sinedrijem
SSKJ²
sínek -nka m (ȋ)
ekspr. sin: živel je s hčerko in sinkom; imela je dva sinka
SSKJ²
sinékdoha -e ž (ẹ̑)
lit. besedna figura, pri kateri se celota poimenuje z njenim delom: uporabljati sinekdohe
SSKJ²
sinekúra -e ž (ȗ)
knjiž. donosna služba brez (veliko) skrbi, dela: njegova služba je sinekura
SSKJ²
sinekúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na sinekuro: sinekurni dohodki / tu ni sinekurnih služb
SSKJ²
sinekuríst -a m (ȋ)
knjiž. kdor ima sinekuro: dohodki sinekurista
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sinemaskop ipd. gl. cinemaskop ipd.
SSKJ²
sinerama gl. cinerama
SSKJ²
sinêrgičen -čna -o prid. (é)
nanašajoč se na sinergijo: sinergični učinek; sinergično delovanje / sinergični ukrepi; sinergična moč; sinergično sodelovanje
SSKJ²
sinergíja -e ž (ȋ)
med. sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje dveh ali več snovi, organov ali telesnih sestavov: sinergija mišic; pren., knjiž. socialna sinergija
SSKJ²
sinergíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sinergijo: sinergijski učinek; raziskovanje sinergijskih povezav med zvokom in sliko; sinergijska študija; sinergijsko delovanje / sinergijsko povezovanje, sodelovanje
SSKJ²
sinergízem -zma m (ī)
1. med. sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje dveh ali več snovi, organov ali telesnih sestavov: sinergizem hormonov, mišic
2. knjiž. istočasno delovanje, sodelovanje: petje je sinergizem besede in tona
SSKJ²
sinestétičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na sinestezijo: sinestetično doživetje, zaznavanje / sinestetična metaforika
SSKJ²
sinestezíja -e ž (ȋ)
1. psih. doživljanje predstav kakega čutnega območja z zaznavami drugih čutnih območij, soobčutje: sinestezija in interakcija / čutne sinestezije
2. lit. besedna zveza, ki izraža tako doživljanje: v liriki so pogoste sinestezije
SSKJ²
síngel -gla m (ī) pog.
1. posamezna pesem, skladba, posebej izdana, izpostavljena z namenom promocije avtorja glasbe: singel je čez noč postal himna revnih; prvi singel
2. plošča, zgoščenka s tako pesmijo: singel bo izšel proti koncu leta
SSKJ²
síngerica -e ž (í)
pog. šivalni stroj, imenovan po izumitelju Singerju: šivati s singerico
SSKJ²
single -a [síngəl] m (ī)
šport. igra enega igralca proti enemu, zlasti pri tenisu: zmagati v singlu
SSKJ²
singoníja -e ž (ȋ)
min. določena skupnost elementov simetrije, od katerih je eden značilen: določiti singonijo / kubična singonija v kateri so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge; kubični sistem; kristali v heksagonalni singoniji v singoniji z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120°
SSKJ²
síngular -a m (ȋ)
jezikosl. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari; ednina: genitiv singulara; singular, dual in plural / sklanjati v singularu
SSKJ²
síngularen tudi singuláren -rna -o prid. (ȋ; ȃ)
1. nanašajoč se na singular; edninski: singularne končnice
2. knjiž. poseben, izjemen: singularni položaj brižinskih spomenikov
// posamezen: singularni primeri
♦ geom. singularna točka krivulje točka, katere lastnosti se razlikujejo od splošnih lastnosti večine drugih točk na krivulji; pravn. singularni pravni naslednik naslednik, ki pridobi posamezno stvar ali pravico od pravnega prednika
SSKJ²
síngularnost tudi singulárnost -i ž (ȋ; ȃ)
knjiž. posebnost, izjemnost: singularnost umetnine
SSKJ²
sinhrón -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. sočasen, istočasen: gibanje, vrtenje mora biti sinhrono; sinhrono raziskovanje jezika / sinhroni pojavi
♦ film. sinhrono snemanje istočasno snemanje slike in zvoka; jezikosl. sinhrona lingvistika; teh. sinhroni stroji sinhronski stroji
    sinhróno prisl.:
    motorja delujeta sinhrono
SSKJ²
sinhróničen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. sočasen, istočasen: sinhronična metoda / sinhronično raziskovanje jezika sinhrono
SSKJ²
sinhroníja -e ž (ȋ)
knjiž. sočasnost, istočasnost: sinhronija pojavov
♦ jezikosl. proučevati jezik s stališča sinhronije
SSKJ²
sinhronístičen -čna -o prid. (í)
knjiž. sočasen, istočasen: sinhronistična metoda raziskovanja
SSKJ²
sinhronizácija -e ž (á)
glagolnik od sinhronizirati: sinhronizacija gibov / sinhronizacija vojaških akcij / sinhronizacija filma
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sinhronizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sinhronizacijo: sinhronizacijski postopek / sinhronizacijski stroji
♦ elektr. sinhronizacijski impulz, signal impulz, signal za uskladitev delovanja določenih električnih naprav
SSKJ²
sinhronízem -zma m (ī)
knjiž. sočasnost, istočasnost: sinhronizem gibov
♦ elektr. stanje enakosti frekvence in faze; ptt vrtenje določenih vrtljivih delov dveh med seboj ločenih naprav z isto vrtilno hitrostjo
SSKJ²
sinhronizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, da se dejanja, pojavi časovno med seboj ujemajo, potekajo istočasno: sinhronizirati gibe / sinhronizirati dejavnosti / sinhronizirati ure uskladiti
2. film. narediti, da se slika in zvok v filmu med seboj časovno ujemata: sinhronizirati film
// z dodatnim tonskim snemanjem in montažo nadomestiti izvirni govor, jezik filma s kakim drugim jezikom: sinhronizirati tuje filme / sinhronizirati film v slovenski jezik
♦ gled. sinhronizirati lutko uskladiti njene kretnje z govorom; ptt sinhronizirati narediti, da se določeni vrtljivi deli dveh med seboj ločenih naprav vrtijo z isto vrtilno hitrostjo
    sinhronizíran -a -o:
    sinhronizirani filmi; program prakse je sinhroniziran s programom predavanj
    ♦     elektr. sinhronizirani motor elektromotor, pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem; strojn. sinhronizirani menjalnik menjalnik s pripravo, ki omogoča avtomatično izenačevanje vrtilne hitrosti; prisl.: proizvodnja teče sinhronizirano
SSKJ²
sinhrónost -i ž (ọ̑)
knjiž. sočasnost, istočasnost: sinhronost dogodkov / sinhronost v slikarstvu
♦ film. sinhronost med sliko in zvokom v filmu
SSKJ²
sinhrónski -a -o prid. (ọ̑)
elektr. pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem: sinhronski generator; sinhronski motor
SSKJ²
sinhrotrón -a m (ọ̑)
fiz. naprava za krožno pospeševanje gibanja elektronov in protonov:
SSKJ²
siníca -e ž (í)
manjša ptica pevka s črno glavo in rumenim ali umazano belim trebuhom: po drevju ščebetajo sinice
♦ zool. čopasta, modra, velika sinica
SSKJ²
sinicéza -e ž (ẹ̑)
lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog, zlitje: zaradi siniceze je verz kljub nadštevilnemu samoglasniku pravilen
SSKJ²
siníčica -e ž (í)
ekspr. manjšalnica od sinica: na okno je priletela drobna siničica
SSKJ²
siníčji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na sinice: siničji kljun / siničje petje
SSKJ²
siníčka -e ž (í)
manjšalnica od sinica: na drevju ščebetajo siničke
SSKJ²
síniti -em dov. (í ȋ) knjiž.
1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti: svetloba, zarja sine / odšli so, še preden je sinil dan se je zdanilo / izza oblakov je sinila luna posijala / v očeh ji je sinila groza
// nenadoma se pojaviti, prikazati sploh: iz megle je sinila senca ženske postave / kot blisk mu je v glavo sinil spomin nenadoma se je spomnil
2. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: kdaj jim sine svoboda / naj ji sine sonce sreče
SSKJ²
sínj1 -a m (ȋ)
knjiž. sinjina: sinj neba / sinj njenih ustnic pomodrelost
SSKJ²
sínj2 -í ž (ȋ)
knjiž. sinjina: bleda sinj neba
SSKJ²
sínjast -a -o prid. (ī)
ki ni popolnoma sinji: sinjasto nebo / knjiž. drevored sinjastih platan
SSKJ²
sinjebrádec -dca m (ȃ)
knjiž. moški, ki mori svoje žene: bale so se sinjebradca
SSKJ²
sinjeók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima sinje, svetlo modre oči: sinjeoka deklica
SSKJ²
sinjéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž.
1. postajati sinji, svetlo moder: nebo sinji / obraz ji je sinjel
2. svetlo modro se odražati, kazati: v ribniku je od poletnega neba sinjela voda
    sinjèč -éča -e:
    sinječe dalje
SSKJ²
sinjévkast in sínjevkast -a -o prid. (ẹ̑; ī)
knjiž. sinjkast: sinjevkast dim, oblak / postal je sinjevkast v obraz modrikast
SSKJ²
sínji -a -e prid. (ī)
1. svetlo moder: sinje nebo; ima sinje oči / pesn.: sinje daljave, višave; sinja mesečina; sinje Jadransko morje / sinja barva
// knjiž. moder1: svetlo, temno sinje krilo
● knjiž. sinji dim modrikast, sivkast; knjiž. njene debele, sinje ustnice pomodrele
2. pesn. vesel, veder: njegovo srce je polno sinjih pesmi / svetlo, sinje upanje
♦ zool. sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Balaenoptera musculus; sinji morski pes podolgovat morski pes s temnomodrim hrbtom, ki živi predvsem na odprtem morju, Prionace glauca; sinje ribe ribe selivke, zlasti sardele, sardoni, skuše, ki se združujejo v velike jate
    sínje prisl.:
    sinje obarvati / piše se narazen ali skupaj: sinje moder ali sinjemoder; sinje siva barva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sinjína -e ž (í)
1. lastnost sinjega, svetlo modra barva: sinjina neba, oči; sinjina njegove srajce
2. knjiž. kar je sinje: na sinjini, v sinjini okoli njega ni bilo ničesar / oblački na nebesni sinjini na sinjem nebu; hladna sinjina nad polji sinje, rahlo megleno ozračje / dvorana je bila vsa v zlatu in sinjini
3. knjiž. veselje, vedrina: na njenih licih je odsevala sinjina
SSKJ²
sínjiti -im nedov. (ī)
knjiž. delati kaj sinje, svetlo modro: svetloba je sinjila pepel v kaminu
    sínjiti se 
    sinje, svetlo modro se odražati, kazati: nebo se sinji
SSKJ²
sínjkast -a -o prid.(ȋ)
ki ni popolnoma sinji: sinjkast dim; sinjkaste gore; sinjkasto nebo / postal je sinjkast v obraz modrikast; sinjkaste ustnice pomodrele / sinjkasta barva
    sínjkasto prisl.:
    iz dimnikov se sinjkasto kadi / piše se narazen ali skupaj: sinjkasto moder ali sinjkastomoder; sinjkasto sive oči
SSKJ²
sinjor ipd. gl. signor ipd.
SSKJ²
sinklinála -e ž (ȃ)
geol. vbočeni del nagubanih zemeljskih skladov: antiklinala in sinklinala / sinklinala med Pohorjem in Kozjakom
SSKJ²
sínko -a m (ȋ)
ekspr. sin: to je njegov sinko / nadobudni sinko je pri izpitu spet padel; sinko debelinko / kot nagovor sinko, pridi sem
SSKJ²
sinkolít -a m (ȋ)
zmes sintetičnih barv za beljenje sten: prebeliti s sinkolitom
SSKJ²
sínkopa1 -e ž (ȋ)
jezikosl. izpustitev glasu ali zloga sredi besede: apokopa in sinkopa
♦ med. kratkotrajna nezavest, omedlevica
SSKJ²
sinkópa2 -e ž (ọ̑)
glasb. združitev nepoudarjene dobe takta s sledečo poudarjeno dobo: enakomerno ponavljanje sinkop
SSKJ²
sinkopíran -a -o prid. (ȋ)
glasb. sestavljen iz sinkop: sinkopirani ritem / črnska sinkopirana glasba
SSKJ²
sinkrétičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na sinkretizem: sinkretična ideologija / sinkretično povezovanje različnih pojmov
SSKJ²
sinkretístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na sinkretizem: sinkretistični verski kulti / sinkretistična tvorba
SSKJ²
sinkretízem -zma m (ī)
knjiž. združevanje, spajanje različnih, nasprotujočih si nazorov, religij ali njihovih elementov v skladno celoto: za njihovo kulturo je značilen neke vrste sinkretizem / hinduizem predstavlja sinkretizem bramanskih in budističnih elementov; sinkretizem zahodne in vzhodne miselnosti / verski sinkretizem
♦ jezikosl. sklonski sinkretizem pojav, da kak sklon izraža pomen več nekdanjih sklonov
SSKJ²
sinkron ipd. gl. sinhron ipd.
SSKJ²
sinóči prisl. (ọ̑)
včeraj zvečer: tekma je bila sinoči ob osmih; že od sinoči dežuje
// v noči pred današnjim dnevom: sinoči se mi je sanjalo, da sem doma
SSKJ²
sinóčnji -a -e prid. (ọ̄)
ki je bil včeraj zvečer ali včeraj ponoči: spomnil se je sinočnjega pogovora; te ukrepe so sprejeli na sinočnji seji
SSKJ²
sinód -a m (ọ̑)
najvišji upravni, izvršni organ v Pravoslavni cerkvi: zasedanje sinoda / sveti sinod
SSKJ²
sinóda -e ž (ọ̑)
rel. zborovanje škofov, izbranih duhovnikov in laikov, na katerem se posvetujejo o zadevah cerkve ali škofije: sklicati sinodo / protestantska sinoda zborovanje pastorjev in laikov protestantskih cerkev; škofijska sinoda; sinoda Pravoslavne cerkve sinod; sinoda škofov iz škofov sestavljen posvetovalni organ papeža
SSKJ²
sinodálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sinodo ali sinod: sinodalni odloki, sklepi / sinodalno zasedanje
SSKJ²
sinódski -a -o prid. (ọ̑)
astron., navadno v zvezi sinodski mesec čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sinológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za sinologijo: zborovanje sinologov
SSKJ²
sinologíja -e ž (ȋ)
veda o kitajski zgodovini, kulturi in jeziku: študij sinologije
SSKJ²
sinoním -a m (ȋ)
jezikosl. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sopomenka, soznačnica: tepsti, tolči, biti so sinonimi / delni sinonim; nadrejeni sinonim
● publ. japonski izdelki so že kar sinonim za kvaliteto so zelo kvalitetni
SSKJ²
sinonímen -mna -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na sinonim: sinonimni izrazi; sinonimna beseda / sinonimne razlage
    sinonímno prisl.:
    sinonimno razložiti
SSKJ²
sinonímika -e ž (í)
jezikosl. sinonimni izrazi, sinonimi: bogastvo sinonimike
// veda o sinonimih: ukvarjati se s sinonimiko
SSKJ²
sinonímnost -i ž (ȋ)
jezikosl. lastnost, značilnost sinonimnega, sopomenskost: sinonimnost besede
SSKJ²
sinópsis -a m (ọ̑)
1. knjiž. kratka vsebina, pregled česa: brati, napisati sinopsis
2. film. krajše (literarno) delo z zgoščeno vsebino kot osnova za scenarij, igro: napisal je več sinopsisov / dramski sinopsis; sinopsis za scenarij
SSKJ²
sinóptičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na sinopsis: na voljo je imel le sinoptični tekst in ne cele drame / podal je sinoptične slike o velikih plantažah
♦ meteor. sinoptična karta karta, ki prikazuje vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju v določenem času; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za napovedovanje vremena; sinoptična vremenska napoved napoved za različne kraje hkrati; rel. sinoptični evangeliji prvi trije evangeliji, ki so si podobni po snovi, razvrstitvi dogodkov
    sinóptično prisl.:
    to je prikazano sinoptično
SSKJ²
sinóptik -a m (ọ́)
strokovnjak za sinoptično meteorologijo: sinoptiki napovedujejo izboljšanje vremena
SSKJ²
sínov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sina: sinov obraz / sinova žena / ekspr. posestvo je prepisal na sinovo ime posestvo je prepustil sinu
SSKJ²
sinôvec in sínovec -vca m (ō; ȋ)
zastar. bratov sin, nečak: pomagal mu je brat in sinovci
// vnuk: te zgodbe je ded pripovedoval svojim sinovcem
SSKJ²
sínovski in sinôvski -a -o prid. (ȋ; ó)
nanašajoč se na sinove: sinovske dolžnosti / ljubil ga je s sinovsko ljubeznijo
    sínovsko in sinôvsko prisl.:
    sinovsko je skrbel zanj
SSKJ²
sinôvstvo in sínovstvo -a s (ō; ȋ)
dejstvo, da je kdo sin: očetovstvo in sinovstvo / knjiž. duhovno sinovstvo
SSKJ²
sintágma -e ž (ȃ)
jezikosl. besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena: analizirati sintagme
// besedna zveza sploh: sintagma vojna in mir
SSKJ²
sintagmátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sintagmo: sintagmatska analiza / sintagmatska zveza
SSKJ²
sintáksa -e ž (ȃ)
jezikosl. skladnja: obvladati sintakso / strokovnjak za sintakso
● publ. filmska, likovna sintaksa zakonitost filmskega, likovnega sestavljanja; sestavljenost, kompozicija
♦ šol. sintaksa do 1848 četrti razred šestletne gimnazije
SSKJ²
sintáktičen -čna -o prid. (á)
jezikosl. skladenjski: sintaktična enota; sintaktične zveze / sintaktična pravila / pravopisne in sintaktične napake
SSKJ²
sintáktik -a m (á)
jezikosl. strokovnjak za skladnjo:
SSKJ²
sínter -tra m (í)
metal. nataljeni in sprijeti delci česa: povečati proizvodnjo sintra
SSKJ²
sintesájzer tudi sintesizer -ja [sintesájzer] m (ȃ)
pog. klavirju podoben glasbeni instrument, ki proizvaja zvok elektronsko; klaviature: igrati (na) sintesajzer; spremljal jo je na sintesajzerju; nastopati s sintesajzerjem; sesti za sintesajzer; harmonika, kitara in sintesajzer
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sintétičen -čna -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na sintezo: sintetični postopek / sintetična ocena, sodba; sintetična študija o gledališču
2. kemično, umetno dobljen, narejen: sintetični izdelki; sintetični kavčuk; sintetična tkanina; to blago, perilo je sintetično / sintetična zdravila / sintetična hrana; sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul
♦ biol. sintetični hormoni; farm. sintetični analgetiki; fin. sintetični konto konto, ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev; glasb. sintetična glasba kombinacija navadne glasbe z elektronsko; jezikosl. sintetični jeziki jeziki, ki z določeno obliko besede izražajo hkrati več slovničnih kategorij; kem. sintetični polimeri; lit. sintetična kompozicija kompozicija, pri kateri si sledijo dogodki v naravnem, neprekinjenem časovnem zaporedju; ped. sintetična metoda pouka metoda, pri kateri se elementi obravnavane snovi sestavljajo v celote
    sintétično prisl.:
    sintetično narejena snov
SSKJ²
sintétičnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost sintetičnega: sintetičnost postopka / sintetičnost študije o pesniku
SSKJ²
sintétik -a m (ẹ́)
kdor sintetizira: bil je dober sintetik; analitik in sintetik / idejni, kulturni sintetik
● pog. razbite kose je zlepil s sintetikom s sintetičnim lepilom
SSKJ²
sintétika -e ž (ẹ́)
pog. sintetična tkanina: sintetika se ne mečka; bluza iz sintetike; volnena tkanina, kombinirana s sintetiko
// izdelki iz te tkanine: najraje nosi sintetiko
SSKJ²
sintetizátor -ja m (ȃ)
1. knjiž. sintetik: biti dober sintetizator; analizator in sintetizator
2. glasb. manjša elektronska naprava za proizvajanje in preoblikovanje zvočnih signalov v elektronsko glasbo za koncertno izvedbo:
SSKJ²
sintetizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. sestavljati, združevati bistveno v novo celoto: sintetizirati nova spoznanja s starimi; sintetizirati različne trditve; analizirati in sintetizirati / vse to sintetizira znani rek
2. kem. umetno pridobivati s spajanjem različnih snovi: sintetizirati proteine; sintetizirati vlakna iz organskih in anorganskih snovi / sintetizirati hrano
    sintetizirajóč -a -e:
    sintetizirajoče tendence
    sintetizíran -a -o:
    sintetizirana snov
SSKJ²
sintétski -a -o prid. (ẹ̑)
sintetičen: sintetsko delo / sintetske metode / sintetsko vlakno
SSKJ²
sintéza -e ž (ẹ̑)
sestavitev, združitev bistvenega v novo celoto: postopek sinteze; analiza in sinteza / idejna, stilna sinteza / narediti sintezo
// kar nastane s tako sestavitvijo, združitvijo: napisati, prebrati sintezo / ta umetni jezik je sinteza germanskih, romanskih in slovanskih elementov
♦ bot. svetlobna sinteza fotosinteza; filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; kem. (kemična) sinteza spajanje različnih elementov v spojino
SSKJ²
sintézen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sintezo: sintezni postopek
♦ kem. sintezni plin plinasta zmes ogljikovega monoksida in vodika, ki se uporablja za sintezo česa
SSKJ²
síntranje -a s (ȋ)
glagolnik od sintrati: sintranje rude
SSKJ²
síntrati -am nedov. (ȋ)
metal. s segrevanjem delati, povzročati, da se delci česa natalijo in sprimejo: sintrati rudo; sintrati pri dva tisoč stopinjah Celzija / sintrati kovinski prah
    síntran -a -o:
    sintrana kovina
SSKJ²
sínus -a m (ȋ)
1. med. votlina v čelni ali v zgornji čeljustni kosti, prevlečena s sluznico: čutiti bolečine v sinusu / čelni sinusi / vnetje sinusov obnosnih votlin
// votlina, široka cev kje sploh: sinus poprsnice; sinusi v lobanjskih kosteh, možganih
2. geom., v zvezi sinus kota število, določeno z razmerjem med dolžino kotu nasprotne katete in dolžino hipotenuze v pravokotnem trikotniku: izračunati sinus kota
SSKJ²
sínusen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sinus 2: sinusne tablice / sinusna krivulja sinusova krivulja
♦ elektr. sinusna napetost napetost, ki se spreminja kot sinusova funkcija; fiz. sinusno nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga
SSKJ²
sinusoída -e ž (ȋ)
geom. krivulja, ki grafično ponazarja sinusovo funkcijo: krivulja nekoliko spominja na sinusoido; oblika sinusoide / napetostna, tokovna sinusoida; temperaturna sinusoida / družbena, življenjska sinusoida
SSKJ²
sínusov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sinus 2: sinusova črta / sinusova funkcija funkcija, ki predstavlja spreminjanje sinusa kota ob spreminjanju kota; sinusova krivulja krivulja, ki grafično ponazarja sinusovo funkcijo
SSKJ²
sioníst in cioníst -a m (ȋ)
pristaš sionizma: pragmatičen sionist / fanatičen, nepopustljiv sionist
SSKJ²
sionístičen in cionístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na sioniste ali sionizem: sionistične organizacije
SSKJ²
sionízem in cionízem -zma m (ī)
gibanje med Judi za obnovitev samostojne države v Palestini: sionizem je nastal konec 19. stoletja
// nav. slabš. nacionalistično gibanje za uveljavljanje judovstva:
SSKJ²
síp -a m (ȋ)
1. star. sipek pesek: s sipom posuta pot; sip in prah
2. alp. droben pesek, drobni delci razpadlih kamnin na zgornjem delu melišča: pobočje je pokrival sip in grušč
SSKJ²
sípa1 -e ž (í)
sipek pesek: s sipo posuta pot / reka je naplavila veliko sipe mivke
// pog. (kristalni) sladkor: potresti sadje s sipo / sladkor v sipi
// sipka snov sploh: premogova sipa / padala je snež(e)na sipa sipek sneg
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sípa2 -e ž (ī)
zool. na morskem dnu živeča žival z desetimi lovkami in črnilno žlezo, Sepia officinalis: sipe in hobotnice / navadna sipa
SSKJ²
sipáč -a m (á)
kdor kaj sipa, usipa: sipač žita
SSKJ²
sipálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sipanje: sipalna hitrost / sipalno mesto
SSKJ²
sipálnik -a m (ȃ)
knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti sipalnik s sladkorjem
♦ čeb. priprava za ometanje čebel
SSKJ²
sípanje -a s (ī)
1. glagolnik od sipati: sipanje žita v vreče / sipanje bomb
2. fiz. razprševanje svetlobe na drobnih delcih: zakoni sipanja / sipanje svetlobe na prašnih delcih
SSKJ²
sípast -a -o prid. (í)
sipek2: sipast sladkor / sipasta tla
SSKJ²
sípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: sipati moko v skledo; sipati žito v vrečo / sipati čokolado v mleko / sipati zrnje kokošim trositi
2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim; posipati: sipati cesto s peskom / sipati sladkor po potici / sipati prašek na rano
3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: veter je sipal porumenelo listje na zemljo; vodomet sipa vodo v zrak / strojnice sipajo ogenj na vse strani; na hišo so se sipale bombe / žareče železo sipa iskre; sonce je sipalo žarke skozi okna / jezno je sipal bliske iz oči
// z glagolskim samostalnikom dajati kaj v večji količini: jesen je sipala svoje sadove / njene dlani so sipale dobroto
// veliko, hitro govoriti, kar izraža samostalnik: sipal je očitke, vprašanja na vse strani / besede je kar sipala iz ust / brezoseb. to ni res, se je sipalo iz njega
4. ekspr. gosto in na drobno padati: začel je sipati dež; sneg se sipa iz oblakov / brezoseb. začelo je sipati (sneg) snežiti
● knjiž. blisk sipa ogenj v gozdove povzroča gozdne požare; sipati komu pesek v oči metati komu pesek v oči; ekspr. spet sipa denar razsipava, zapravlja; sipati odgovore iz rokava stresati odgovore iz rokava
    sípati se 
    1. zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek se sipa; ob vrtanju rova se je zemlja sproti sipala
    2. ekspr. drug za drugim hitro prihajati: delavci so se sipali na dvorišče / slabe novice so se kar sipale
    ●     knjiž. listi se že sipajo odpadajo, se usipajo; knjiž. sipati se s pepelom posipati se s pepelom
    sipajóč -a -e:
    sipajoč kletvice, je odšel; nenehno sipajoča se vprašanja
SSKJ²
sípčen -čna -o prid. (ī)
star. sipek2: sipčna zemlja
SSKJ²
sípec -pca m (ī)
star. sipek pesek, mivka: kup sipca
SSKJ²
sípek1 -pka m (ī)
nar. primorsko sipek pesek, mivka: sončiti se na sipku / morski sipek
SSKJ²
sípek2 -pka -o prid. (í)
ki sestoji iz zelo drobnih, majhnih, med seboj nesprijetih delcev: sipek pesek; sipka snov, zemlja; sipko gnojilo / kosovni in sipki material; sipki premog; pog. sipki sladkor kristalni sladkor; pren., knjiž. smeje se z drobnim, sipkim smehom
♦ petr. sipka kamnina
// navadno v zvezi s sneg suh in droben: padal je sipek sneg; po sipkem snegu je težko hodil / sipki zameti
SSKJ²
sipína -e ž (í)
s (tekočo) vodo naplavljena, z vetrom nanesena plast sipkega peska: sipina sega v morje; ležati na sipini; peščine in sipine / ladja je nasedla na sipini / morska, rečna sipina; puščavska sipina / peščena sipina
// ekspr. kup peska, sipkega materiala, nastal pri rušenju, podiranju: odstraniti sipine z dvorišča / sipine starih hiš; pren. sipine preteklosti
SSKJ²
sipínast -a -o prid. (í)
poln sipin: sipinasto obrežje
SSKJ²
sipínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sipino: sipinska trava / sipinski svet
SSKJ²
sipíšče -a s (í)
kraj, prostor, pokrit s sipkim peskom: sipišče je prerasla redka trava
SSKJ²
sípji -a -e (ȋ)
pridevnik od sipa2: sipja kost
SSKJ²
sípka -e ž (ȋ)
mont. jašek, v katerega se izkopani material na zgornjem koncu vsipa, na spodnjem pa iztresa: stresati v sipko
SSKJ²
sípkast -a -o prid. (ī)
sipek2: sipkasta prst
SSKJ²
sípkost -i ž (í)
lastnost, značilnost sipkega: sipkost peska, snovi
SSKJ²
sipljív -a -o prid. (ī í)
ki se (rad) sipa, usipa: sipljiva snov / sipljivo pobočje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sípnica -e ž (ȋ)
knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti sipnico / sipnica za poper, sladkor
● na mizi je bila knjiga, črnilnik in sipnica nekdaj posodica s peskom za sušenje črnila
SSKJ²
siporéks -a m (ẹ̑)
grad. lahek gradbeni material, ki se uporablja za nosilne in obložne gradbene elemente: izdelovati siporeks; plošče iz siporeksa / zidovi iz siporeksa
SSKJ²
sìr1 síra m (ȉ í)
živilski izdelek, ki se dobi z izločitvijo trdne snovi iz mleka in odstranitvijo odvečne vode: jesti, rezati sir; kolobar, košček sira / sir je dozorel; delati sir / bohinjski sir ementalski sir, izdelan v Bohinju; francoski siri; kozji, ovčji sir; mazavi sir ali sir za mazanje; topljeni sir; sir s plesnijo z žlahtno plesnijo na površini ali v notranjosti
♦ agr. mastni, polmastni, pusti sir; mehki, poltrdi, trdi sir; gastr. ementalski sir trdi sir v obliki hlebca z večjimi luknjami v testu; mesni sir mesni izdelek iz drobno sesekljanega mesa ali drobovine, podoben siru; sadni sir trdna, siru podobna snov iz razkuhanega, skozi gosto sito pretlačenega sadja; tolminski sir trdi sir pikantnega okusa z redkimi luknjami; gavda (sir) trdi sir v obliki hlebca s tanko svetlo rumeno skorjo
SSKJ²
sir2 -a [sə̀r in sír tudi sêr] m (ə̏; ȋ; ȇ)
navadno pristavek k imenu plemiča, v angleškem okolju gospod: sir Wilson
SSKJ²
sirár tudi sírar -ja m (á; ȋ)
kdor izdeluje sir: njegov oče je bil sirar; priročnik za maslarje in sirarje
SSKJ²
sírarica -e ž (ȋ)
zastar. sirarnica: planšarice so se zbrale pred sirarico
♦ zool. muha sirarica sirarska muha
SSKJ²
siráriti -im nedov. (á ȃ)
izdelovati sir: maslariti in sirariti
SSKJ²
sirárna -e ž (ȃ)
1. obrat za pridobivanje sira: delati v sirarni
2. sirarnica: planinska sirarna
SSKJ²
sirárnica -e ž (ȃ)
stavba, prostor za pridobivanje sira, navadno na planini: planšarice nosijo mleko v sirarnico / v vasi je bilo mlekarsko društvo s sirarnico
SSKJ²
sirárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na sirarje ali sirarstvo: sirarsko delo / sirarski kotel, nož; sirarska kad; sirarska skuta skuta iz siriščne, sladke skute; sirarsko mleko mleko, namenjeno za predelavo v sir
♦ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; zool. sirarska muha muha, ki leže jajčeca v sirovo skorjo, Phiophila casei
SSKJ²
sirárstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem sira: razvoj sirarstva; maslarstvo in sirarstvo
SSKJ²
sírast -a -o prid. (í)
podoben siru: sirast okus / sirasta, zdrizasta snov
// bel3, belkast: sirast konj; bledi, sirasti obrazi; lice siraste barve
♦ agr. sirasta zemlja zbita, sprijeta; med. sirasta maz belkasta obloga na novorojenčkovi koži; sirasta pljučna tuberkuloza kazeozna pljučna tuberkuloza
    sírasto prisl.:
    sirasto bela koža; sirasto kiselkast
SSKJ²
sírček -čka m (ȋ)
1. skuta1: kruh s sirčkom; sirček kot namaz
// agr. mehka snov, ki ostane po odstranitvi sirotke iz posnetega mleka: oblikovati sirčke / hlebček sirčka
2. nav. ekspr. manjšalnica od sir: jedel bi malo sirčka in kruh / škatla sirčkov
SSKJ²
sírčje -a s (ȋ)
1. zastar. sirkova slama: metle iz sirčja
2. nar. koruznica: z njiv pospraviti sirčje
SSKJ²
sírdar -ja m (ī)
pri himalajskih odpravah vodja šerp: šerpe in sirdar
SSKJ²
sírek -rka m (í)
1. koruzi podobna kulturna rastlina z latastim socvetjem in drobnimi semeni ali njeno seme: gojiti, sejati sirek; njiva sirka / mleti sirek / metla iz sirka iz njegovih latov
2. nar. koruza: okopavati sirek
SSKJ²
síren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sir: sirna snov / sirni kotli sirarski kotli
♦ agr. sirni prah zelo drobni delci sirnine; sirno testo sirna gmota v izdelanem siru; gastr. sirni namaz namaz iz sira ali skute
SSKJ²
siréna -e ž (ẹ̑)
1. naprava, ki z močnim, predirljivim zvokom naznanja kaj, opozarja na kaj: oglasila se je sirena; tuljenje siren / sirena je naznanila konec dela, nevarnosti / alarmna sirena; avtomobilska, ladijska sirena; tovarniška sirena
2. v grški mitologiji deklica, od pasu navzdol ptica ali riba, ki z zapeljivim petjem vabi, mami človeka in ga pogublja: slišati sirene; otok siren / to je svet favnov, siren in kiklopov
● knjiž., slabš. sirena iz predmestja ga zapeljuje lahkoživa ženska
♦ zool. sirene morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia
SSKJ²
sirénski -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž., ekspr. zapeljiv, vabljiv: zvabili so ga sirenski glasovi / poslušati sirensko petje
SSKJ²
sírijski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na Sirijce ali Sirijo: sirijska meja / sirijska vlada
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sirílen -lna -o (ȋ)
pridevnik od sirilo: sirilni prašek
SSKJ²
sirílo -a s (í)
agr. snov za koagulacijo mleka: mleku dodati razredčeno sirilo
SSKJ²
sirínga -e ž (ȋ)
1. pri starih Grkih piščal iz več med seboj povezanih cevi; sirinks: igrati na siringo / panova siringa
2. knjiž. španski bezeg: na vrtu so imeli tri breze in nekaj grmov siringe
SSKJ²
sírinks -a m (ȋ)
pri starih Grkih piščal iz več med seboj povezanih cevi: igrati na sirinks
♦ zool. organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi; spodnji grgavec
SSKJ²
siríšče -a s (í)
agr. iz siriščnika pridobljena snov za usirjenje mleka: usiriti mleko s siriščem / industrijsko sirišče pridobljeno iz siriščnika z industrijskim postopkom; naravno sirišče izluženo v sirotki iz posušenega siriščnika; sirišče v prahu
SSKJ²
siríščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sirišče: siriščni encim / siriščni siri siri, izdelani s siriščem; siriščna sirotka sirotka, pri kateri se sirnina izloči iz mleka s pomočjo sirišča
SSKJ²
siríščnik -a m (ȋ)
zool. zadnji del želodca prežvekovalcev z žlezno sluznico: znova prežvečena hrana gre v siriščnik; devetogub in siriščnik
SSKJ²
síriti -im nedov. (í ȋ)
1. izdelovati sir: siriti v sirarni
2. delati, da se iz mleka izloči sirnina: planšarice so sirile in medle; navadno se siri v kotlu / siriti mleko
    síriti se knjiž.
    strjevati se: v žilah se mu siri kri
SSKJ²
sírjenje -a s (ī)
glagolnik od siriti: sirjenje mleka
SSKJ²
sírka -e ž (í)
nar. severovzhodno sirek: pridelovati pšenico, koruzo in sirko
SSKJ²
sírkov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na sirek: sirkovo seme; sirkovo steblo / sirkova slama / sirkova krtača, metla
// nar. koruzen: sirkovi storži / sirkova moka / sirkov močnik
SSKJ²
sirkovína in sírkovina -e ž (í; í)
1. sirkova slama: sirkovina za metle
2. nar. koruzna slama: po njivi leži sirkovina
SSKJ²
sírnica -e ž (ȋ)
star. prostor za shranjevanje sira: imeli so kaščo in sirnico
♦ gastr. sirnica juha iz kruha in začimb, kateri se med kuhanjem primeša nastrgan sir; zgod. sirnica v fevdalizmu hribovska kmetija s pašniki, ki oddaja zemljiškemu gospodu zlasti sir
SSKJ²
sirnína -e ž (ī)
agr. snov, ki se izloča iz mleka s pomočjo sirišča: proizvodnja sirnine
SSKJ²
siročád -i ž (ȃ)
ekspr. več sirot, sirote: skrbeti za siročad
SSKJ²
siročè -éta s (ȅ ẹ́)
ekspr. sirota: siroče je neprestano jokalo
SSKJ²
siromačè -éta s (ȅ ẹ́)
ekspr. siromaček: ob njegovem glasu je siromače zajokalo
SSKJ²
siromáček -čka m (á)
ekspr. manjšalnica od siromak: bil je siromaček / kot nagovor vem, da te boli, siromaček
SSKJ²
siromačíja -e ž (ȋ)
knjiž. siromaštvo: kamor si pogledal, povsod je bila sama siromačija
SSKJ²
siromáčka -e ž (ȃ)
ekspr. manjšalnica od siromakinja: to siromačko je dobro poznala
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
siromák -a m (á)
1. siromašen človek: vse življenje je bil siromak; bogataši in siromaki
2. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek: že več let je siromak bolan / kot nagovor kaj bo po moji smrti s teboj, siromak
SSKJ²
siromákinja -e ž (á)
siromašna ženska: po ločitvi je postala siromakinja
SSKJ²
siromákov -a -o (á)
pridevnik od siromak: siromakovo trpljenje
● marčev sneg je siromakov gnoj
SSKJ²
siromáščina -e ž (ā)
1. siromaštvo: živeti v siromaščini / vsebinska siromaščina filma
2. knjiž., ekspr. siromašni ljudje: poznal je tisto siromaščino, ki je živela po bajtah
SSKJ²
siromášen -šna -o prid., siromášnejši (á ā)
1. ki ima malo materialnih dobrin: otroci siromašnih staršev; bili so siromašni / siromašnejši deli mesta
2. ki ima malo določene stvari: siromašna ruda / ta živila so siromašna z vitamini in minerali / ekspr.: duhovno siromašen človek; njegov jezik je siromašen
3. nerazkošen; skromen: živeli so v majhni, siromašni hiši; siromašna obleka / siromašno življenje
    siromášno prisl.:
    siromašno živeti; biti siromašno oblečen; sam.: prišli so bogati in siromašni
SSKJ²
siromášenje1 -a s (á)
glagolnik od siromašiti: očitati komu siromašenje prebivalstva / tak odnos povzroča siromašenje jezika
SSKJ²
siromašênje2 in siromášenje -a s (é; á)
glagolnik od siromašeti: vedno večje siromašenje prebivalstva; bogatenje in siromašenje / duhovno siromašenje
SSKJ²
siromašéti -ím nedov. (ẹ́ í)
postajati siromašen: prebivalstvo je začelo siromašeti / ekspr. duhovno siromašeti
SSKJ²
siromášiti -im nedov. (á ȃ)
1. povzročati, da kdo postane siromašen: siromašiti prebivalstvo / ekspr. to jih duševno siromaši
2. številčno manjšati: z nedovoljenim lovom siromašijo ribji zarod
SSKJ²
siromáški -a -o prid. (á)
star. siromašen: siromaški ljudje / siromaška hiša; siromaška obleka
    siromáško prisl.:
    siromaško živeti; bil je siromaško oblečen
SSKJ²
siromášnost -i ž (á)
lastnost, značilnost siromašnega: siromašnost ljudi / siromašnost zemlje
SSKJ²
siromáštvo -a s (ȃ)
1. stanje siromašnega človeka: očitala mu je siromaštvo; bogastvo in siromaštvo / živeti v siromaštvu / pohištvo kaže siromaštvo / siromaštvo vaščanov siromašnost / ekspr. duhovno, jezikovno siromaštvo
2. knjiž., ekspr. siromašni ljudje: siromaštvo je prihajalo k njemu po pomoč
SSKJ²
siróščina -e ž (ọ̑)
star. siromaštvo: živeli so v siroščini / duhovna siroščina
SSKJ²
siróštvo -a s (ọ̑)
zastar. siromaštvo: živeti v siroštvu / duhovno siroštvo
SSKJ²
siróta -e ž (ọ̑)
1. otrok, ki so mu umrli starši ali eden od njih: biti, postati sirota; skrbeti za sirote / je sirota brez matere, očeta / enostranska otrok brez enega od staršev, obojestranska sirota otrok brez staršev; občinska sirota nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina; partizanska, vojna sirota
2. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek: siroti nisva vedeli, kaj naj storiva / kot nagovor ti sirota ti
● preg. dobrota je sirota dobro dejanje navadno ni poplačano s hvaležnostjo
SSKJ²
sirótče -ta s (ọ̑)
star. sirota: sirotče spet joka / jaz, sirotče neumno, sem mu verjelo
SSKJ²
sirotè -éta s (ȅ ẹ́)
ekspr. sirota: sirote se mu smili
SSKJ²
sirótec -tca m (ọ̑)
star. sirotek: sirotec je bridko zajokal
SSKJ²
sirótej -a m (ọ̑)
nar. koroško sirota: usmilila se je njegovih sirotejev / od tistega časa je bil še večji sirotej
SSKJ²
sirótek -tka m (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od sirota: zavzela se je za sirotka; najdenček in sirotek / le kaj bo, sirotek, delal na polju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
siróten -tna -o prid. (ọ̄)
star. siromašen: sirotni ljudje / sirotna hiša; sirotna obleka / sirotno življenje
● star. po smrti staršev so za sirotne otroke skrbeli sorodniki osirotele
    sirótno prisl.:
    živeti sirotno; imela je sirotno majhno balo
SSKJ²
sirotênje -a s (é)
glagolnik od siroteti: sirotenje družine
SSKJ²
sirotéti -ím nedov. (ẹ́ í)
star. siromašeti: nekatere družine so bogatele, druge sirotele / mesto je začelo siroteti in gospodarsko propadati
SSKJ²
sirótež -a m (ọ̑)
ekspr. sirota: ubogi siroteži
SSKJ²
sirótica -e ž (ọ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od sirota: postala je sirotica / sirotico je zelo bolelo
SSKJ²
sirotína -e ž (í)
zastar. siromaštvo: bogastvo in sirotina / pomagati sirotini sirotam
SSKJ²
sirotínski -a -o prid. (ȋ)
star. siromašen: sirotinska družina / sirotinsko predmestje
● star. skrbeti za sirotinske otroke osirotele
♦ pravn. sirotinski denar nekdaj zajamčeno varno vložen denar sirot; sirotinska leta nekdaj obvezno opravljanje del podložniških sirot zemljiškemu gospodu
SSKJ²
sirótišče1 -a s (ọ̑)
knjiž., ekspr. sirota: to sirotišče nima nikogar
SSKJ²
sirotíšče2 -a s (í)
star. sirotišnica: dečki iz sirotišča
SSKJ²
sirotíšnica -e ž (ȋ)
nekdaj zavod za sirote: sprejeti otroka v sirotišnico
SSKJ²
sirotíšniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sirotišnico: sirotišniški ravnatelj / sirotišniški otroci
SSKJ²
sírotka1 -e ž (í)
1. rumeno zelenkasta tekočina, ki ostane po izločitvi sirnine iz mleka: odliti sirotko; skleda kislega mleka in sirotke
♦ agr. kislinska, siriščna sirotka pri kateri se sirnina izloči iz mleka s pomočjo mlečne kisline, sirišča
2. slabš. bled, slaboten človek: le kaj more storiti taka sirotka / kot psovka ti sirotka zelena
3. star., navadno v zvezi krvna sirotka krvni serum: vzeti bolniku krvno sirotko
SSKJ²
sirótka2 -e ž (ọ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od sirota: njena prijateljica je bila sirotka / sirotka tega ne bo zmogla
SSKJ²
sírotkast -a -o prid. (í)
1. podoben sírotki: sirotkasta snov
2. slabš. bled, slaboten: tisti sirotkasti fant
SSKJ²
sírotkin -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na sírotko: sirotkina rumeno zelenkasta barva / sirotkine juhe, omake
♦ agr. sirotkino surovo maslo surovo maslo, izdelano iz smetane, posnete s sirotke
SSKJ²
sirótle -ta s (ọ̑)
nav. im. ed., nar. sirota: skrbeti za zapuščeno sirotle
SSKJ²
sirótnik -a m (ọ̑)
star. siromak: sirotnik ni imel doma / gorje njemu, sirotniku
SSKJ²
sirótnost -i ž (ọ̄)
star. siromašnost: sirotnost družine / živeti v sirotnosti v siromaštvu
SSKJ²
sirótstvo -a s (ọ̑)
knjiž. dejstvo, da je kdo sirota: sirotstvo otrok
● zastar. živeli so v sirotstvu v siromaštvu
SSKJ²
sírov -a -o prid. (í)
1. nanašajoč se na sir: sirova skorja / sirov hlebec; sirova omaka
2. narejen s sirčkom: sirovi štruklji; sirov zavitek
♦ gastr. sirov nadev, namaz
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sirôvec -vca m (ȏ)
nar. apnenčeva siga:
SSKJ²
sírovka -e ž (í)
bot. lističasta goba z brezbarvnim ali obarvanim mlečkom, Lactarius: nabirati sirovke / strupena, užitna sirovka
SSKJ²
sírski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Sirce ali Sirijo: sirska mesta
♦ bot. sirski oslez okrasni grm z velikimi rdečimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Hibiscus syriacus
SSKJ²
síršče -a s (í)
nar. primorsko koruzna slama: po njivi je ležalo siršče
SSKJ²
sirtáki -ja m (ȃ)
družabni ples v krogu, po izvoru iz Grčije: plesati sirtaki; po četvorki so sledili še kankan, sirtaki in dunajski valček
SSKJ²
sírup -a m (ȋ)
gosta raztopina sladkorja, navadno v vodi: pripraviti sirup za likerje, vkuhano sadje / sadni sirup raztopina sadnega izvlečka z veliko količino sladkorja; sirup iz malin
// taka raztopina z zdravilnimi snovmi: zdravnik mu je predpisal sirup; jemati tri žlice sirupa na dan / smrekov, trpotčev sirup; sirup proti kašlju, za izkašljevanje / zdravilni sirup
♦ kem. škrobni sirup gosta prozorna tekočina, dobljena s kuhanjem škroba v razredčeni kislini
SSKJ²
sírupast -a -o prid. (ȋ)
podoben sirupu: sirupasta tekočina
SSKJ²
sírupov -a -o (ȋ)
pridevnik od sirup: sirupova tekočina
SSKJ²
sís -a m (ȋ)
samoupravna interesna skupnost: ustanavljati sise / sis za družbene dejavnosti
SSKJ²
sísal -a m (ȋ)
srednjeameriška agava, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke: gojijo koruzo, sisal in kokos
// vlakna te rastline: preproga iz sisala; v prid. rabi: sisal vrvi
SSKJ²
sísalov -a -o (ȋ)
pridevnik od sisal: vrv iz sisalovih vlaken
SSKJ²
sísalski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sisal: sisalska vlakna / sisalske vrvi
SSKJ²
sistém -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom
1. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih teles, enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: pojmovati atom, vesolje kot sistem
// astron. taka skupina nebesnih teles s skupnim središčem, sestav: sončni, zvezdni sistemi / geocentrični, heliocentrični sistem; planetni sistem vsa nebesna telesa, ki krožijo okoli Sonca
2. geogr. skupina med seboj povezanih naravnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: gorski, jamski sistem; rečni sistem reka z vsemi pritoki
3. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: izboljšati, zgraditi sistem; alarmni, hladilni, krmilni sistem; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem območju, ki tvorijo zaključeno celoto; namakalni sistem / obrambni sistem jarkov in nasipov
4. rač., v zvezi operacijski sistem glavni program, ki upravlja delovanje računalnika, povezuje strojno opremo s programsko, omogoča uporabo drugih specializiranih programov: namestiti operacijski sistem na, v računalnik; uporabljati novo različico odprtokodnega operacijskega sistema; dodatek, licenca, podpora za operacijski sistem; mobilnik, računalnik z operacijskim sistemom
5. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto: dihalni, prebavni sistem / mezgovni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu; žilni sistem; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača
6. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: ustvariti sistem; sistem idej, načel, pojmov; pisava je sistem znakov za pisno sporazumevanje / nasprotja med filozofskimi, ideološkimi sistemi / merski sistemi
7. načrtno, razumsko urejen skupek enot, načel, postopkov, ki določajo kako dejavnost, zlasti glede na dosego določenega cilja; red1, načrt: izboljšati, spremeniti sistem dela, igranja, nagrajevanja; tekmovalni, vzgojni sistem / pog. on nima sistema ne dela, ne misli urejeno, načrtno, premišljeno; v navideznem neredu odkriti sistem red, urejenost; delati brez sistema, po sistemu
// tak skupek glede na osnovno načelo, po katerem je urejen: abecedni, časovni, kartotečni, točkovni sistem / desetprstni sistem tipkanja
8. celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje, (družbena) ureditev: revolucionarno spreminjati družbeni sistem / demokratični, federativni, republikanski sistem; samoupravni socialistični sistem
9. celota predpisov, pravil, ki urejajo kako družbeno področje: davčni, denarni, politični sistem
♦ agr. saditi po vrstnem sistemu saditi v vrstah, med katerimi je določena, predpisana razvrstitev in razdalja; biol. naravni sistem rastlinstva in živalstva razvrstitev rastlinstva in živalstva v skupine po sorodnosti; ekon. degresivni sistem nagrajevanja po katerem delavčev zaslužek narašča počasneje, kot se dviga njegova delovna storilnost; družbenoekonomski sistem način uskladitve posameznih gospodarskih dejavnosti, da tvorijo narodnogospodarsko celoto; gospodarski sistem po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; elektr. trifazni, večfazni sistem; fiz. mednarodni sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; opazovalni sistem koordinatni sistem za določanje lege in ure za merjenje časa; geom. koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; polarni, premočrtni koordinatni sistem; sistem premic, ravnin skupnost premic, ravnin s predpisano lastnostjo; glasb. atonalni, tonalni sistem; četrttonski sistem v katerem je oktava enakomerno razdeljena na štiriindvajset tonov; grad. montažni sistem gradnje pri katerem se uporabljajo vnaprej izdelani montažni elementi; delegatski volilni sistem po katerem volijo predstavniki ožje teritorialne skupnosti delegate za predstavništvo širše teritorialne skupnosti; jezikosl. glasovni sistem jezika; kem. periodni sistem elementov razporeditev kemičnih elementov po naraščajočih atomskih številih v obliki tabele; lit. naglasni, zlogovni metrični sistem; mat. desetiški, dvojiški sistem; logaritemski sistem; odvisni sistem sistem med seboj odvisnih enačb, vektorjev, aksiomov; metal. napajalni sistem s pomočjo katerega se prepreči nastanek lunkerja v ulitku; min. kubični sistem v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge; monoklinski sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; kristali v heksagonalnem, rombičnem sistemu; navt. kardanski sistem priprava iz obročev, ki omogoča, da v njej nameščene priprave ostanejo zmeraj v vodoravni legi; prekrivalni sistem izdelave čolnov pri katerem se deske opločja delno prekrivajo; ptt simultanski sistem ki omogoča istočasno delovanje dveh ali več ločenih telefonskih ali telegrafskih zvez na istem vodu; sinhronski (telegrafski) sistem pri katerem se v oddajnem in sprejemnem aparatu mehanizmi vrtijo z isto hitrostjo, sinhrono; pravn. volitve po večinskem sistemu; rač. informacijski, operacijski, računalniški sistem; rad. oddajni, sprejemni sistem; televizijski sistem; soc. odprt družbeni sistem v katerem ni ovir za spreminjanje poklicnega, družbenega, razrednega položaja človeka; šah. obrambni sistem; švicarski sistem sistem tekmovanja, po katerem igrajo med seboj igralci s (približno) enakim številom točk; teh. zavorni sistem
SSKJ²
sistemátičen -čna -o prid., sistemátičnejši (á)
ki poteka, je narejen po sistemu; urejen, načrten, premišljen: sistematičen izbor, opis; raziskovanje, zdravljenje je bilo sistematično / sistematična metoda; sistematično mišljenje / pri delu je zelo sistematičen; njegovo znanje ni sistematično
♦ fiz. sistematična napaka napaka zaradi nenatančnosti merilne priprave; pravn. sistematična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po določenem sistemu
    sistemátično prisl.:
    sistematično delati; sistematično urejen
SSKJ²
sistemátičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost sistematičnega: sistematičnost dela; nazornost in sistematičnost / v tem delu ni nobenega reda, nobene sistematičnosti
♦ ped. načelo sistematičnosti učno načelo obravnavanja snovi po določenem zaporedju, po delih, ki se potem uredijo in povežejo v urejeno celoto
SSKJ²
sistemátik -a m (á)
1. kdor dela po sistemu: pri delu je dober sistematik
2. strokovnjak za sistematiko: tako so ptiče poimenovali novejši sistematiki
SSKJ²
sistemátika -e ž (á)
urejenost, načrtnost, premišljenost: v delu se kaže precejšnja sistematika; znanstvena sistematika / sistematika stila
♦ biol. veda, ki se ukvarja z opisom, poimenovanjem in razvrščanjem rastlin, živali v sistematske kategorije
SSKJ²
sistematizácija -e ž (á)
ureditev, razvrstitev po določenem sistemu, v določene sisteme: sistematizacija dejstev, gradiva / znanstvena sistematizacija slovenske književnosti / sistematizacija znanja
● sistematizacija delovnega mesta sistemizacija
SSKJ²
sistematizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od sistematizirati: sistematiziranje podatkov / sistematiziranje znanja
SSKJ²
sistematizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
urediti, razvrstiti po določenem sistemu, v določene sisteme: zbrati in sistematizirati gradivo / sistematizirati znanje
● sistematizirati delovno mesto sistemizirati
    sistematizíran -a -o:
    sistematizirana literatura
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sistemátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sistematiko ali sistem: sistematske enote / sistematsko zbiranje gradiva sistematično
♦ biol. sistematska kategorija rastlinstva in živalstva enota v sistemu rastlinstva in živalstva glede na določeno lastnost ali razvojno stopnjo
    sistemátsko prisl.:
    sistematsko urediti podatke
SSKJ²
sistémen -mna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sistem: sistemne značilnosti / sistemno reševanje vprašanj sistemsko
SSKJ²
sistemizácija -e ž (á)
ureditev, razvrstitev po določenem sistemu, v določene sisteme: sistemizacija gradiva / sistemizacija učenčevega znanja / sistemizacija delovnega mesta
SSKJ²
sistemizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od sistemizirati: sistemiziranje gradiva / sistemiziranje delovnih mest
SSKJ²
sistemizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. urediti, razvrstiti po določenem sistemu, v določene sisteme: sistemizirati podatke, ugotovitve / sistemizirati znanje
2. navadno v zvezi z delovno mesto ustanoviti in razporediti: sistemizirati delovno mesto / sistemizirati dela in naloge
    sistemizíran -a -o:
    sistemizirano delovno mesto
SSKJ²
sistémski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sistem: sistemske značilnosti / sistemsko reševanje problemov / razvrstitev živali v sistemske enote v sistematske enote
♦ pravn. sistemska rešitev rešitev v zakonodaji zaradi enotnosti pravnega sistema; rač. sistemski podatki podatki, ki omogočajo obdelavo uporabnikovih programov v računalniškem sistemu
    sistémsko prisl.:
    sistemsko združevati
SSKJ²
sistémskost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost sistemskega: v delu se kaže sistemskost / sistemskost rešitve
SSKJ²
sistírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn., nekdaj zadržati, ustaviti postopek: sistirati izvršitev odločbe / sistirati predpis
SSKJ²
sístola -e ž (ȋ)
med. skrčitev, skrčenje srca pri utripanju: diastola in sistola
SSKJ²
sistóličen -čna -o (ọ́)
pridevnik od sistola: sistolični pritisk krvi
SSKJ²
sìt síta -o prid. (ȉ ȋ)
1. ki je zadovoljil svojo potrebo, željo po hrani, jedi: otrok je sit in spi; sita živina; zelo sit; lačen in sit; sit kot boben
// nav. ekspr. ki ne živi v pomanjkanju hrane: skrbeti, da so otroci siti in čisti; sito prebivalstvo
2. ekspr. ki mu je kaj odveč, nezaželeno
a) zaradi prepogostnosti: sit sem že te jedi
b) zaradi prevelike količine, stopnje: praznih obljub sit človek; biti sit dela, denarja
c) zaradi kake neprijetnosti sploh: biti sit prosilca, soseda; sit je že šole, zime / biti česa, koga do grla, čez glavo sit
3. ekspr. poln pridelkov, hrane: sita polja / sito vejevje gosto, bujno
● knjiž. imeti krepek, sit glas poln, močen; ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani; ekspr. (belega) kruha je sit zaradi izobilja je objesten, predrzen; ekspr. ko je povedal to žalostno novico, smo bili takoj siti nismo mogli več jesti; pog. zdaj ste siti, ne, ko je domačija prodana zadovoljni, srečni; ekspr. v otroških letih sem bil večkrat lačen kot sit sem živel v zelo slabih gmotnih razmerah; sita vrana lačni ne verjame; kruha lačen, palice sit
    síto prisl.:
    ne maram, je sito rekel
    síti -a -o sam.:
    siti lačnemu ne verjame; najesti, napasti se do sitega; ekspr. do sitega se nagledati, nasmejati zelo, močno
SSKJ²
síta -e ž (í)
bot. travam podobna rastlina s cveti v klasih, Eleocharis: stebla site / iglasta, močvirska sita
SSKJ²
sítar1 -ja m (ȋ)
izdelovalec sit: sitarji in rešetarji
SSKJ²
sitár2 -ja m (ā)
glasb. lutnja z dolgim ploskim vratom, razširjena zlasti v Indiji: igrati na sitar / peti ob spremljavi sitarja
SSKJ²
sítarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sitarje ali sitarstvo: sitarska dejavnost; sitarska obrt / sitarski tkalci
SSKJ²
sítarstvo -a s (ȋ)
obrt za izdelovanje sit: razvoj sitarstva
SSKJ²
sítast -a -o prid. (í)
po luknjicah podoben situ: sitasto dno posode / ekspr. roke je držala pod sitastim predpasnikom obrabljenim, natrganim; zastar. sitasta okna varujejo pred muhami okna z okensko mrežo; knjiž. sitasta tla gosto luknjičava, prepustna tla
♦ anat. sitasta kost sitka; arheol. sitasta posoda posoda, ki ima stene in dno preluknjane; zool. sitasta ploščica luknjičasta ploščica na hrbtni strani apnenčastega ogrodja iglokožcev
    sítasto prisl.:
    sitasto preluknjan
SSKJ²
sítce -a s (ī)
manjšalnica od sito: gosto sitce; sitce za moko
♦ zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrina
SSKJ²
síten -tna -o prid. (í ȋ)
1. ki z majhnimi, vztrajnimi zahtevami povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: ta človek je zelo siten; otrok je siten, ker je lačen in zaspan; ne bodite tako sitni; sitne ženske / siten kupec / to je rekel s sitnim glasom / kot psovka kar pojdi, sitnost sitna
// ekspr. nadležen: sitne muhe; siten kot muha, obad, osa
2. ekspr., v povedni rabi ki z vztrajnimi prošnjami, zahtevami skuša priti do česa: siten moraš biti, pa dosežeš, kar želiš
3. star. neprijeten, zoprn: siten opravek; to je res zelo sitna stvar
    sítno prisl.:
    sitno se držati / v povedni rabi: sitno je o tem govoriti; s smiselnim osebkom v dajalniku sitno mu je bilo, ko so ga vsi gledali
SSKJ²
sítež -a m (ȋ)
ekspr. sit človek: sitež in lačnež
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sítiti -im nedov. (í ȋ)
knjiž. nasičevati: sititi lačne ljudi; sititi se s čokolado / prijetne vonjave so sitile ozračje
● knjiž. sititi si lakoto tešiti si jo
SSKJ²
sítje -a s (ȋ)
bot. več sit, site: zaraščen s sitjem
// stebla sit: spleten iz sitja
SSKJ²
sítka -e ž (ȋ)
anat. neparna, delno luknjičava kost na vrhu nosne votline: vnetje sitke
♦ bot. živa rastlinska celica, ki ima prečni membrani luknjičavi
SSKJ²
sitnáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr.
1. biti siten, kazati sitnost: kar naprej sitnari; sitnariti zaradi dela; spet sitnari nad prodajalkami / rada bi še malo čaja, je sitnarila / komarji sitnarijo zlasti ponoči
2. z vztrajnimi prošnjami, zahtevami skušati priti do česa: morda bi uspel, če bi sitnaril; sitnari za novo obleko
SSKJ²
sitnárjenje -a s (á)
glagolnik od sitnariti: težko prenašati sitnarjenje / na sinovo sitnarjenje je končno kupil kolo
SSKJ²
sítnež -a m (ȋ)
ekspr. siten človek: bil je velik sitnež; staremu sitnežu nikoli ne ustrežeš / sitnež sitni / kot psovka molči, sitnež
SSKJ²
sítnica -e ž (ȋ)
ekspr. sitna ženska: bila je velika sitnica / kot psovka kaj spet hočeš, sitnica
SSKJ²
sitnôba -e ž (ó) ekspr.
1. sitnost: gospodarjevo sitnobo so težko prenašali / koliko sitnobe mu je že naredil ta fant
2. siten človek: ta sitnoba ves dan sitnari / kot psovka molči, sitnoba sitna
SSKJ²
sitnôben -bna -o prid. (ó ō)
ekspr. siten: sitnobno govorjenje
    sitnôbno prisl.:
    kaj pa je to takega, je sitnobno odgovoril
SSKJ²
sítnost -i ž (í)
1. stanje sitnega človeka: njegova sitnost je na otroke slabo vplivala / ekspr. zaradi njegove sitnosti mu je ustregel
// nav. ekspr. kar je neprijetno, zoprno: delati komu sitnosti; s tem si je nakopal sitnosti; rad bi jim prihranil to sitnost / z njo so same sitnosti
● pog. samo sitnost prodaja, stresa sitnari
2. slabš. siten človek: ta stara sitnost ni za nobeno delo / kot psovka nehaj že, sitnost sitna
SSKJ²
síto -a s (í)
1. priprava iz ogrodja z gosto mrežo, zlasti za sejanje moke: izdelovati sita; mreža, obod sita / presejati skozi sito; po sejanju ostanejo otrobi na situ; gosto, redko sito; svileno, žičnato sito; sito za belo moko / mlinsko sito
♦ čeb. čebelno sito priprava iz matične rešetke za ločevanje čebel od trotov; elektr. električno sito priprava, ki prepušča samo tok določenih frekvenc; fot. sito priprava iz barvnega stekla ali folije iz umetne snovi, ki prepušča v fotografsko kamero samo žarke določenih barv; filter
// cedilo: pretlačiti jagode skozi sito; odcediti solato na situ
2. ekspr., navadno v zvezi z biti, dati izraža podrobno kritično obravnavo, pretres z namenom odstraniti nebistveno, slabo: danes bodo na situ njegove izjave; dati na sito vse kandidate / predlogi so šli skozi različna sita / sito cenzure, zgodovine
SSKJ²
sítost -i ž (í)
stanje sitega človeka: občutek sitosti; odžejanost in sitost / jesti do sitosti / živeti v preveliki sitosti / ekspr.: duhovna sitost; sitost neprestanih obljub
● slabš. ta sitost presita ne ve, kaj se pravi stradati sit človek; knjiž. sitost barv nasičenost
SSKJ²
sitotísk -a m (ȋ)
um. grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito: dobro obvladuje sitotisk; uporaba sitotiska / sitotisk na blago
// odtis v tej tehniki: na steni so viseli akvareli in sitotiski
SSKJ²
sítovec -vca m (ī)
bot. močvirska rastlina s ščetinastimi listi in cveti v glavicah, Schoenus: loček in sitovec
SSKJ²
situácija -e ž (á)
položaj, stanje1: s tem dejstvom se je situacija spremenila; konfliktna, smešna, zapletena situacija / priti v nenavadno, težko situacijo / obvladovati situacijo; njegov prihod je rešil situacijo / finančna, gospodarska, politična situacija; gradbena, prometna situacija
● publ. na sestanku so razčistili situacijo naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejena
SSKJ²
situacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na situacijo: situacijske potrebe / situacijsko poročilo s fronte
♦ gled. situacijska komika komika, ki jo povzroča položaj osebe na odru; grad. situacijski načrt načrt, ki prikazuje položaj gradbenega objekta glede na druge objekte, meje parcele
SSKJ²
situíranje -a s (ȋ)
glagolnik od situirati: situiranje hiše, poslopja / poskus situiranja v prostor / situiranje v prostoru in času
SSKJ²
situíranost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost situiranega: iz pesmi odseva iskanje osebne identitete in situiranosti v družbeno resničnost
SSKJ²
situírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. arhit. določiti kraj, prostor za postavitev gradbenega objekta: situirati hišo, most; situirati poslopje sredi mesta
2. knjiž., navadno s prislovnim določilom postaviti (v določeno okolje, čas): to nas je situiralo v središče dogajanj / zgodbo romana je situiral na Primorsko / situirati v prostor in čas
    situíran -a -o
    1. deležnik od situirati: v naravno okolje situiran objekt; prostori so situirani v središču mesta
    2. bogat, premožen: njeni starši so dobro situirani / je iz situirane hiše / materialno situiran
SSKJ²
sítula -e ž (ȋ)
kovinska posoda z ročajem in navadno z ornamenti, vedro: bronasta situla; situle in amfore / vaška situla najdena na Vačah
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sítulski -a -o (ȋ)
pridevnik od situla: situlska umetnost
SSKJ²
sív -a -o stil. -ó prid. (ȋ í)
1. ki je take barve kot pepel: gost siv dim; sivi lasje; siva megla; vojaki v sivih uniformah; ima sive oči; nebo je bilo sivo; siv v obraz; pepelnato, prsteno, srebrno, svinčeno siv; siv kot golob / v ljudski pesmi siva skala / sivo jesensko jutro / siva barva
// ki ima lase take barve: siv starček; je še mlad, toda že siv / ekspr. takrat boš imel že sive lase boš že star; v kratkem času je postal siv je osivel; njegova siva glava je vzbujala spoštovanje njegovi sivi lasje kot znamenje starosti; ekspr. še v sivi starosti dela v visoki starosti
2. ekspr. ki je brez posebnosti, neizrazit in deluje zato pusto, dolgočasno: reportažno siv stil / sivo, prazno življenje / siva vsakdanjost / prikazovati kaj v sivih barvah
// za človeka neprijeten, dolgočasen: to so bili zanj sivi dnevi / sive, melanholične misli / svojo prihodnost vidi precej sivo
● ekspr. zaradi tega si ne delaj sivih las ne bodi v skrbeh, ne skrbi; ekspr. bilo je v sivi davnini pred zelo dolgim časom, zdavnaj; ekspr. siva eminenca kdor ima na določenem področju velik ugled, vpliv, ob tem pa navadno prikrit, iz ozadja odloča o vsem pomembnem
♦ agr. siva plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; anat. (siva) možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; siva živčna snov; bot. siva jelša jelša z gladkim sivim lubjem in na spodnji strani sivkastimi, gosto dlakavimi listi, Alnus incana; siva mušnica lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; siva grozdna plesen glivica, ki povzroča bolezen dozorevajočih jagod vinske trte, Sclerotinia fuckeliana; geogr. Siva Istra srednja Istra, za katero je značilen fliš; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; metal. sivi grodelj grodelj s sivo prelomno ploskvijo; petr. sivi peščenjak; zool. sivi medved grizli; siva kuščarica martinček; siva penica penica rdečkasto rjavkaste barve s sivo kapico na glavi, Sylvia communis; siva podgana; siva veverica veverica z velikimi ušesi in širokim repom z belo liso na koncu, po izvoru iz Severne Amerike, Sciurus carolinensis; siva vrana kavka; siva žolna manjša siva ptica s črno progo pod kljunom; pivka
    sívo prisl.:
    sivo se oblačiti; sivo bled obraz; sivo popleskane stene / piše se narazen ali skupaj: sivo lisast ali sivolisast; sivo moder; sivo zelen; sam.: moški v sivem sivo oblečen; okras v rjavem in sivem
SSKJ²
sívček -čka m (ȋ) ekspr.
1. siva žival, navadno osel: iz hleva je pripeljal sivčka; trmast sivček / sivček osliček
2. moški, ki ima sive lase, navadno star: dedek je bil suh sivček / zdaj sta oba že sivčka osivela, stara
♦ lov. izrastek na rogu; parožek
SSKJ²
sívec -vca m (ȋ)
1. siva žival, navadno vol: voz sta vlekla močna sivca; sivec in plavec / vol sivec
♦ vet. jabolčasti sivec konj sive barve z večjimi temnejšimi okroglimi pegami po telesu
2. nav. slabš. sivolas moški, navadno star: sivec mu je dajal nauke; onemogli sivec / star sivec
● knjiž., ekspr. na nebu je bil težek sivec siv oblak
SSKJ²
síven -vna -o prid. (í ī) nar.
1. navadno v povedni rabi nadležen, nasilen (pri prošnji, zahtevi): ne bodite tako sivni, saj boste dobili
2. nasiten, redilen: sivna jed
SSKJ²
sivênje -a s (é)
glagolnik od siveti ali siviti: sivenje las / sivenje neba
SSKJ²
sivert gl. sievert
SSKJ²
sivéti -ím nedov. (ẹ́ í)
postajati siv: lasje mu sivijo / nebo sivi / njegov obraz je sivel, ko je tako govoril / mož že začenja siveti
// knjiž. sivo se odražati, kazati: v daljavi sivijo gore
    sivèč -éča -e:
    siveči lasje; siveča brada
SSKJ²
sivíca -e ž (í)
petr. sivkasto zelena glina s piritom:
SSKJ²
sivína -e ž (í)
1. lastnost sivega, siva barva: sivina neba, oči / sivina jesenskih, zimskih dni / ekspr. sivina življenja / ekspr. sivina misli
2. kar je sivo sploh: lasje so že pomešani s sivino / oblečen je bil v sivino v sivo obleko
♦ anat. siva živčna snov v osrednjem živčevju
SSKJ²
sivínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na barvne odtenke med črno in belo barvo: sivinski odtenek; sivinski prehodi so enakomerni in gladki; sivinski preliv; sivinska lestvica / sivinski tiskalnik; sivinski zaslon
SSKJ²
sivíti -ím nedov. (ī í)
knjiž. delati kaj sivo: megla sivi dan / otroci mu sivijo lase mu povzročajo velike skrbi
    sivíti se 
    sivo se odražati, kazati: na severni strani se sivijo gore
SSKJ²
sívka -e ž (ȋ)
1. siva žival, navadno krava: sivka se pase na travniku; sivka in rjavka
♦ čeb. kranjska čebela; zool. divja raca sivkaste barve z modrikastim pasom preko kljuna, Aythya ferina
2. zelo dišeča divja ali gojena rastlina z dlakavimi listi in modrimi cveti v socvetjih: cvetoča sivka; šopi sivke / dati sivko med perilo; diši po sivki
3. bot. užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom; zimska kolobarnica: nabirati jurčke in sivke
SSKJ²
sívkast -a -o prid.(ȋ)
ki ni popolnoma siv: sivkast dim; sivkasti lasje; nebo je sivkasto; vodeno sivkast / perilo je še sivkasto, ker ni dobro oprano / sivkasta barva
    sívkasto prisl.:
    sivkasto bel ali sivkastobel obraz
SSKJ²
sívkin -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sivka 2: vijoličast sivkin cvet; sivkin vonj / čepica sivkine barve sivo vijoličaste barve; uporabljala je dišeče milo in sivkino vodo kolonjsko vodo s sivkinim oljem; sivkino olje eterično olje, pridobljeno iz sivkinih cvetov
SSKJ²
sívko -a m (ȋ)
ekspr. osel: naložiti sivku vreče
SSKJ²
sívkov -a -o prid. (ȋ)
sivkin: sivkovi cveti / sivkovo olje
SSKJ²
sivo...1 prvi del zloženk
nanašajoč se na siv: sivodlak, sivolasec, sivorep
SSKJ²
sivo...2 prvi del zloženk, kakor sivolisast, sivorjav, ipd., gl. siv
SSKJ²
sivobrád in sivobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima sivo brado: star sivobrad mož
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sivobrádec -dca m (ȃ)
ekspr. kdor ima sivo brado: njen mož je šestdesetleten sivobradec
SSKJ²
sivodlák in sivodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima sivo dlako: sivodlak konj; sivodlaka miš
SSKJ²
sivoglàv in sivogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ki ima sivo glavo: sivoglava mačka / sivoglav starček sivolas
♦ zool. sivoglava penica penica, katere petje je podobno klopotanju mlinskih koles, Sylvia curruca
SSKJ²
sivolás in sivolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima sive lase: sivolas starček; je že sivolasa
SSKJ²
sivolásec -sca m (ȃ)
kdor ima sive lase: revno oblečen sivolasec; starec sivolasec
SSKJ²
sivoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima sive oči: sivook deček
SSKJ²
sivór -ja m (ọ̑)
star. sivolas, navadno star moški: vrata mu je odprl dobrodušen sivor
// siva žival, navadno volk: sivor je raztrgal ovco
SSKJ²
sívost -i ž (í)
lastnost sivega, siva barva: ugotavljati stopnjo sivosti / ekspr. sivost življenja
SSKJ²
sivôta -e ž (ó)
knjiž. sivina: sivota njenih las / sivota življenja
SSKJ²
Sízifov -a -o prid. (ȋ)
knjiž., v zvezi Sizifovo delo in sizifovo delo brezuspešno, neuresničljivo delo: odpravljanje takih napak je Sizifovo delo
SSKJ²
sízifovski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. tak kot pri Sizifu: sizifovska vztrajnost / sizifovsko delo
    sízifovsko prisl.:
    sizifovsko se mučiti
SSKJ²
sízifovstvo -a s (ȋ)
knjiž. lastnost ali ravnanje človeka, ki opravlja brezuspešno, neuresničljivo delo: zavedal se je svojega sizifovstva / njihova dejavnost je sizifovstvo
SSKJ²
sižé -êja m (ẹ̑ ȇ)
knjiž. snov, predmet umetniškega obravnavanja: siže tega filma je narodnoosvobodilni boj; ta resnična zgodba je služila kot siže mnogim romanom in dramam
SSKJ²
sižêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na siže: vidi se sižejska in kompozicijska podobnost med obema deloma / sižejska zgradba balade
SSKJ²
ská -ja m (ȃ)
zvrst zabavne glasbe po izvoru z Jamajke, za katero sta značilna hitrejši ritem in podobnost z reggaejem: igrati ska; zasedba v svoji glasbi prepleta ska, punk, reggae, metal in rock / jamajški ska; v prid. rabi: ska koncert, ritem; ska glasba; ska skupina, zasedba
SSKJ²
skábies -a m (ȃ)
med. garje
SSKJ²
skabióza -e ž (ọ̑)
knjiž. rastlina z modrimi, vijoličastimi ali rumenkasto belimi cveti v glavicah; grintavec
SSKJ²
skadénca -e ž (ẹ̑)
fin. rok za plačilo obveznosti, zapadlost: trimesečna skadenca
SSKJ²
skaditi ipd. gl. izkaditi2 ipd.
SSKJ²
skadrírati -am dov. (ȋ)
film. določiti obliko, vsebino, število kadrov: skadrirati sceno / skadrirati film
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skafánder -dra m (á)
potapljaško oblačilo s čelado, ki ima priključek za dovod in odvod zraka: potapljati se s skafandrom / potapljaški skafander
// zaščitno oblačilo s tako čelado sploh: astronavta v skafandrih / kozmonavtski, vesoljski skafander
// pog. skafandrska čelada: natakniti si skafander
SSKJ²
skafandríst -a m (ȋ)
potapljač s skafandrom: skafandrist se je dvignil na površje
SSKJ²
skafándrski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na skafander: skafandrski material / skafandrska čelada, obleka
SSKJ²
skáj -a m (ȃ)
umetno usnje iz penaste snovi na vlaknati podlagi: prevleči sedeže s skajem; kovček, plašč iz skaja; v prid. rabi: skaj torbica
SSKJ²
skájast -a -o prid. (ȃ)
ki je iz skaja: skajast suknjič
SSKJ²
skakáč -a m (á)
1. žival, ki skače: konj je dober skakač
♦ zool. skakači pražuželke z dolgimi, naprej obrnjenimi nožicami na koncu zadka, s katerimi skačejo, Collembola; egiptovski skakač stepski glodavec z dolgima zadnjima nogama, ki živi zlasti v severovzhodni Afriki, Jaculus jaculus
2. šport. žarg. športnik, ki se ukvarja s skakanjem; skakalec: tekmovanje skakačev
3. pripadnik srednjeveške verske ločine, ki med zamaknjenjem skače, pleše: bil je goreč skakač; preganjanje skakačev
4. šah. šahovska figura, ki se polaga na polje za dve mesti naprej in eno vstran: vzeti damo s skakačem
SSKJ²
skakáčica -e ž (á)
1. šport. žarg. športnica, ki se ukvarja s skakanjem; skakalka: spretna skakačica
2. pripadnica srednjeveške verske ločine, ki med zamaknjenjem skače, pleše: versko preganjanje skakačic
♦ zool. do 1 m dolga riba z močnimi čeljustmi, Pomatomus saltator
SSKJ²
skakálec -lca [skakau̯ca in skakalca] m (ȃ)
1. športnik, ki se ukvarja s skakanjem: tekmovanje skakalcev / smučarski skakalec; skakalec s palico; skakalec v daljino, višino
2. žival, ki skače: nekateri pajki so dobri skakalci
♦ zool. skakalci žuželke z dolgimi nogami, s katerimi skačejo, Saltatoria
SSKJ²
skakálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na skakanje: skakalni gib / skakalne noge žuželk / skakalne sposobnosti / skakalna tekma; skakalna turneja / skakalni prt priprava iz močne tkanine, napete na okvir, za skakanje, akrobatske vaje; skakalni stolp; skakati s skakalne deske na glavo, noge; skakalna palica; skakalne smuči
SSKJ²
skakalín -a m (ȋ)
knjiž. kdor (rad) skače: na dvorišču je bilo več skakalinov / zajček skakalin
SSKJ²
skakalíšče -a s (í)
šport. kraj, prostor, urejen za skoke v višino, daljino, skoke s palico: trenirati na skakališču; doskočišče skakališča
SSKJ²
skakálka -e [skakau̯ka in skakalka] ž (ȃ)
1. športnica, ki se ukvarja s skakanjem: tekmovanje skakalk / smučarska skakalka; skakalka s palico; skakalka v daljino, višino
2. žival ženskega spola, ki skače: žaba je dobra skakalka
SSKJ²
skakálnica -e ž (ȃ)
1. naprava za skoke na smučeh: graditi skakalnico / skakati na skakalnici; plastična skakalnica pokrita s plastično maso; sedemdesetmetrska, velika skakalnica; skakalnice v Planici / smučarska skakalnica
// pog. naprava za skakanje v vodo; skakalni stolp: skakati na glavo s skakalnice
2. priprava za skakanje, preskakovanje: naravnati skakalnico na primerno višino / pes je skakalnico v redu preskočil
SSKJ²
skakánje in skákanje -a s (ȃ; á)
glagolnik od skakati: skakanje čez potok / skakanje s smučmi; skakanje z elastiko skakanje v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo / veselo skakanje otrok / imela je toliko skakanja po trgovinah
SSKJ²
skakáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na skakače ali skakaštvo: pripadnik skakaške ločine / fantje so na skakalnici pokazali svoje skakaške sposobnosti skakalne
SSKJ²
skakáštvo -a s (ȃ)
srednjeveška verska ločina, katere pripadniki v času zamaknjenja skačejo, plešejo: pojav skakaštva
SSKJ²
skákati in skakáti skáčem, stil. skákati -am nedov., skáčite, tudi skákaj, tudi skakájte (á á á; á)
1. z odrivi, zlasti z nogami, se oddaljevati od podlage: skačem, da si okrepim noge; skakati pol metra visoko; skakati in tekati; skače kot žrebe / skakati na mestu / otroci skačejo čez potok; ptič skače z veje na vejo; skakati na vlak je nevarno / kopali so se in skakali v vodo / skakati na glavo, noge / skakati s padalom; skakati s smučmi; skakati z elastiko; skakati z vrvico / pes je kar skakal, ko je zagledal gospodarja / skakati od veselja
// s takimi odrivi opravljati določeno pot po zraku: vsak smučar, tekmovalec skače trikrat / skakati na sedemdesetmetrski skakalnici / skakati daleč
// ukvarjati se s skakanjem: ta padalec, smučar skače že več let
2. z odrivi se premikati: kenguru ne teče, ampak skače; skakati proti domu; skakati po eni nogi
// ekspr. razposajeno, živahno tekati, navadno ob igri: otroci skačejo na dvorišču
3. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivi se hitro pojavljati: napadalci so skakali izza dreves / otroci radi skačejo pred avtomobile
4. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivi zelo hitro vstajati: vojaki so že ob prvih strelih skakali z ležišč / skakati na noge; skakati kvišku
5. nav. ekspr. z odrivi, z določenim namenom se premikati v položaj, kot ga izraža določilo: kričali so in skakali nanj / pes je besno skakal v tujca / sovražnik jim je skakal v hrbet
6. ekspr., s prislovnim določilom v kratkih časovnih presledkih, z določenim namenom hitro opravljati kake poti: skakati od urada do urada; ves dan sem skakal po trgovinah
7. ekspr. hitro, nenadoma se po zraku oddaljevati od podlage: iskre so skakale na vse strani / plameni so skakali s strehe na streho / njeni spretni prsti so vedno hitreje skakali po klavirju
// poskakovati: žaga skače / ob udarcih so krožniki na mizi kar skakali
8. ekspr. zaradi zunanje sile, sunka se zelo hitro premikati iz določenega položaja: kazalec, priprava skače sem in tja
// tako se premikati iz določenega položaja zaradi ohlapne namestitve: ni dobro pritrjeno, zato vijak, železo skače / noge mu skačejo v prevelikih čevljih
9. ekspr. hitro, naenkrat v visoki stopnji se spreminjati, naraščati in upadati: cene skačejo / temperatura skače gor in dol
10. ekspr. nenadoma prehajati z ene stvari na drugo brez neposredne notranje povezanosti: preveč skače, nič ga ne razumem / v svojih mislih, vprašanjih skače; skakati stran od snovi pogovora / ta film zelo skače od enega prizorišča na drugo
● ekspr. kako bo skakala, ko bo to izvedela zelo bo jezna; ekspr. skakati čez ojnice, čez plot biti nezvest v zakonu; ekspr. skakati komu v besedo prekinjati ga pri govorjenju; ekspr. črke mu skačejo pred očmi pri branju ima občutek, da niso pri miru; ekspr. njene misli so skakale druga čez drugo si hitro sledile in bile med seboj nepovezane; ekspr. skakati si v lase prepirati se; tepsti se; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
♦ šah. skakač skače se premika za dve mesti naprej in eno vstran; šport. skakati čez konja, kozo; skakati v daljino, višino; skakati v vodo; skakati s palico
    skakáje :
    ptički žvrgolijo, skakaje z veje na vejo; otrok je zbežal, skakaje čez luže
    skakajóč -a -e:
    skakajoč oditi; prišla je s skakajočim korakom
SSKJ²
skakàv -áva -o prid. (ȁ á)
knjiž. ki (rad) skače: skakavi otroci / ekspr. šumenje skakavega potočka
SSKJ²
skakávec -vca m (ȃ)
pripadnik srednjeveške verske ločine, ki med zamaknjenjem skače, pleše; skakač: skakavce so preganjali
♦ geogr. skakavci več zaporednih manjših slapov, značilnih zlasti za apnenčasti svet
SSKJ²
skakljáj -a m (ȃ)
1. glagolnik od skakljati: skakljaji živalic / narediti nekaj skakljajev
2. ekspr., v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: za skakljaj oddaljen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skakljáti -ám nedov. (á ȃ)
lahkotno, z majhnimi skoki se premikati: ptiči skakljajo / skakljati sem in tja / ekspr. prsti pianista so vedno hitreje skakljali po tipkah / ekspr. potoček skaklja čez travnik lahkotno teče
    skakljáje :
    skakljaje se približati
    skakljajóč -a -e:
    skakljajoča hoja
SSKJ²
skakljàv -áva -o prid. (ȁ á)
knjiž. ki (rad) skaklja: skakljavi otroci
SSKJ²
skákoma prisl. (ā)
star. v skokih: jezdeci so skakoma jezdili po ravnini
SSKJ²
skakúcati -am nedov. (ū)
star. skakati, skakljati: hčerka skakuca po dvorišču / star srakoper je skakucal po eni nogi
SSKJ²
skakún -a m (ȗ)
knjiž. žival, ki skače, skokoma teče, zlasti konj: naši konji se niso mogli kosati z njihovimi skakuni
SSKJ²
skakútati -am nedov. (ū)
star. skakati, skakljati: hčerka skakuta po dvorišču / v vejah so skakutali ptički
SSKJ²
skála1 -e ž (á)
1. nav. ed. trdno sprijeta kamnita gmota kot del zemeljske skorje: vklesati pot v skalo; drevo raste na skali; biti neomajen, trden kot skala / živa skala / grad na vrhu skale skalne vzpetine / ekspr. kamor se ozreš, povsod sama skala skalnat svet, skale
// mn. taka gmota glede na razčlenjenost, sestavljenost: nad vasjo se dvigajo skale / ponesrečiti se v skalah
2. velik kos te gmote: od vrha gore se je utrgala skala; odvaliti, premakniti skalo; s skalami zavarovan pristaniški pomol / previsna, viseča skala
3. ekspr. odločen, nepopustljiv človek: te skale z nobenim dokazom ne premakneš / bodi skala
4. nar. štajersko trščica: skala se mu je zapičila v prst
● knjiž. skala ji leži na duši kamen ji leži na duši; ekspr. ta načrt je zadel ob skalo so mu odločno, nepopustljivo nasprotovali; ekspr. joka, da bi skalo omečil zelo
♦ petr. bele kredne skale
SSKJ²
skála2 -e ž (á)
1. znaki na merilni pripravi, ki predstavljajo dogovorjeno enoto in izhodiščno točko; lestvica: temperaturna skala; skala tehtnice; skala na termometru; instrumenti s skalo / Celzijeva skala / merilna skala
2. del priprave z določenimi znaki, enotami: skala pri radiu se je razbila; vgraditi skalo
3. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste; lestvica: bogata skala izraznih možnosti; skala čustev
♦ fiz. skala dogovorjena enota in izhodiščna točka za merjenje kake količine; glasb. skala določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov; lestvica; durova, molova skala; mat. logaritemska skala ki temelji na logaritemski funkciji
SSKJ²
skálar1 -ja m (ȃ)
kdor živi v skalnatem svetu: skalar in hribovec / golob skalar
SSKJ²
skalár2 -ja m (ā)
mat. količina, ki se lahko izrazi z enim samim številom: masa, temperatura in drugi skalarji; skalarji in vektorji
SSKJ²
skaláren -rna -o prid. (ȃ)
mat., v zvezah: skalarni produkt določeni produkt dveh vektorjev; skalarna količina količina, ki se lahko izrazi z enim samim številom
SSKJ²
skalárka -e ž (ȃ)
zool. akvarijska riba z visokimi plavutmi in bočno zelo sploščenim telesom, Pterophyllum scalare: pajčolanasta skalarka / riba skalarka
SSKJ²
skálast -a -o prid. (á)
podoben skali: skalast kamen
SSKJ²
skaláš -a m (á)
1. nekdaj član alpinističnega kluba Skala: obiskali so grobove umrlih skalašev
2. zastar. plezalec, alpinist: bil je spreten skalaš
SSKJ²
skaláški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na skalaše: član skalaškega kluba / skalaška smer plezalna smer
SSKJ²
skálba -e ž (ȃ)
zastar. jama, kotanja, zlasti v gorskem svetu: jeleni so hodili pit vodo k skalbi
SSKJ²
skáld -a m (ȃ)
srednjeveški nordijski ljudski pesnik in pevec: jezik starih skaldov
SSKJ²
skálen1 -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na skala1: skalni previs; skalna polica; skalne razpoke / skalna votlina / skalni klini
♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni; bot. skalni petoprstnik petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh, Potentilla rupestris; skalna špajka rastlina z belimi cveti v socvetju in lopatičastimi pritličnimi listi, Valeriana saxatilis; zool. skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca; skalni plezalček plezalček z velikimi belimi lisami po krilih in repu, Tichodroma muraria; skalna lastovka lastovka z malo ali nič izrezanim repom, Hirundo rupestris
    skálno prisl.:
    bil je skalno trden, odločen
SSKJ²
skálen2 -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na skala2: skalna razdelitev
SSKJ²
skálica -e ž (á)
1. ekspr. manjšalnica od skala1: preplezati skalico; stati na skalici
2. star. skril1: s skalicami krita streha
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skalína -e ž (í)
knjiž. (velika) skala: skalina se kruši; na skalinah je bil sneg; ostre skaline / plezati po skalini
SSKJ²
skalítev1 -tve ž (ȋ)
glagolnik od skaliti1: skalitev vode
♦ med. skalitev leče
SSKJ²
skalítev2 -tve ž (ȋ)
glagolnik od skaliti2: trata se kosi kmalu po skalitvi
SSKJ²
skalíti1 -ím dov., skálil (ī í)
1. narediti kaj kalno, motno: race skalijo vodo / ekspr. žalost ji je skalila oči; pren. strah mu je skalil razsodnost
2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten dogodek, skrb skali veselje; skaliti komu srečo, mirno življenje / slabo vreme jim ni skalilo dobre volje / nesporazumi skalijo prijateljstvo; medsebojni odnosi so se skalili / razgrajači so skalili (nočni) mir
    skalíti se 
    izgubiti bistrost, čistost: kis, vino, voda se skali / bolniku so se skalile oči
    skaljèn -êna -o:
    skaljen studenec; njen mir je bil skaljen
SSKJ²
skalíti2 -ím dov., skálil (ī í)
vzkaliti, vzkliti: pšenica je že skalila / seme skali / krompir v kleti je skalil pognal cime; pren., pesn. seme zla je skalilo
    skaljèn -êna -o:
    skaljen ječmen
SSKJ²
skalíti3 -ím dov., skálil (ī í)
razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: skaliti kovino
    skalíti se ekspr.
    postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: športnik se je skalil v letih trdega treninga / trdo življenje mu je skalilo značaj
SSKJ²
skálje -a s (ȃ)
1. star. skalovje: sivo skalje je bilo razklano
2. nar. prekmursko trske2: zanetiti ogenj s skaljem
SSKJ²
skalkulirati gl. izkalkulirati
SSKJ²
skálnat -a -o prid. (ȃ)
1. poln skal: skalnat svet; skalnata plaža; pobočje je skalnato
// ki je iz skal: skalnat most; narediti skalnato ogrado
2. ekspr. odločen, nepopustljiv: ima skalnat značaj; njegova skalnata volja / skalnate poteze na obrazu
SSKJ²
skálnica -e ž (ȃ)
knjiž. voda, ki priteka izpod skale: piti skalnico
♦ anat. zelo trd del senčne kosti, v katerem sta srednje in notranje uho
SSKJ²
skálnik -a m (ȃ)
knjiž. skalnjak: v skalniku ima izbrane planinske cvetlice
SSKJ²
skalnják tudi skálnjak -a m (á; ȃ)
smotrno razporejen nasad rastlin med skalami, kamenjem za študijske namene ali za okras: na vrtu imajo skalnjak in cvetličnjak; urediti skalnjak
SSKJ²
skálovec -vca m (á)
bot., v zvezi barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria:
SSKJ²
skalovít -a -o prid. (ȋ)
skalnat: skalovit svet / skaloviti vrhovi
SSKJ²
skalôvje -a s (ȏ)
več skal, skale: izpod skalovja je žuborel studenec; sivo, visoko skalovje; ta rastlina raste v razpokah skalovja; polica, previs v skalovju / za gradnjo pristanišča so porabili več milijonov ton skalovja
SSKJ²
skálp -a m (ȃ)
koža z lasmi na človeški glavi: kirurg je odrezal košček skalpa in ga presadil / Indijanec je premaganemu sovražniku vzel skalp
// ta koža, odstranjena z glave sovražnika, kot trofeja: ob sedlu so Indijancu viseli skalpi / indijanski skalp
SSKJ²
skalpél -a m (ẹ̑)
nož za operacije: vrez s skalpelom
● ekspr. umrl je pod skalpelom med operacijo
SSKJ²
skalpírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odstraniti s človeške glave kožo z lasmi: Indijanci so jih skalpirali
● ekspr. če ne boš šel z nami, te bom skalpiral izraža grožnjo
    skalpíran -a -o:
    ležali so tam mrtvi in skalpirani
SSKJ²
skamnéti -ím in skamenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati tak kot kamen: snov je skamnela
2. ekspr. postati negiben, tog: skamneti od groze, začudenja; za trenutek je skamnela
    skamnèl in skamnél in skamenèl in skamenél -éla -o:
    skamnel obraz; ženske so stale kot skamnele
SSKJ²
skándij -a m (á)
kem. lahka kovina svetlo sive barve, element Sc:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skandinavístika -e ž (í)
veda o skandinavskih jezikih in književnostih: razprava iz skandinavistike
SSKJ²
skandinávski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Skandinavce ali Skandinavijo: skandinavski jeziki / skandinavske dežele / skandinavska križanka križanka, pri kateri so opisi, izraženi v besedah ali slikah, že vključeni v lik križanke
♦ zool. skandinavski postrušnik
SSKJ²
skandíranje -a s (ȋ)
glagolnik od skandirati: skandiranje pesmi, verzov; vaja v skandiranju / s trga se sliši navdušeno ploskanje in skandiranje množice
SSKJ²
skandírati -am nedov. (ȋ)
1. izgovarjati, klicati kaj po zlogih, v ritmu: skandirali so gesla; Ti-to, Ti-to, je skandirala množica
2. lit. izgovarjati pesniško besedilo po zlogih in s shematičnimi poudarki: skandirati heksametre; učenci pesem skandirajo
    skandirajóč -a -e:
    skandirajoči zbor
    skandíran -a -o:
    skandirana pesem; skandirano geslo
SSKJ²
skánsen -a m (ȃ)
knjiž. muzej na prostem: posebna zanimivost mesta je skansen / skansen kmečkih poslopij
SSKJ²
skápati1 -am in -ljem dov. (ā ȃ)
s kapanjem odteči s česa: voda je skapala s strehe
// ekspr. v presledkih drug za drugim odpasti: vse hruške so že skapale
● ekspr. naj mi oči skapajo, če sem to rekla naj oslepim
    skápati se ekspr.
    v presledkih drug za drugim oditi: počasi so se skapali domov; 
prim. izkapati1
SSKJ²
skapati2 
kopati2:gl. izkapati2
SSKJ²
skápljati1 -am nedov. (ā)
odstranjevati spolne žleze: skapljati bike, peteline
SSKJ²
skapljáti2 -ám dov. (á ȃ)
s kapljanjem odteči s česa: voda je skapljala z drevja
    skapljáti se ekspr.
    v presledkih drug za drugim oditi: šele proti večeru so se skapljali iz hiše
SSKJ²
skarabêj -a m (ȇ)
1. zool., navadno v zvezi sveti skarabej hrošč, ki oblikuje govno v kroglo in jo z nogami vali do mesta, kjer jo samica spremeni v valilnico, Scarabaeus sacer: opazovati svetega skarabeja
2. predmet iz (dragega) kamna, gline, s podobo tega hrošča, navadno kot okrasek, nakit: broška s skarabejem
SSKJ²
skarikírati -am dov. (ȋ)
ekspr. osmešiti z močnim poudarjanjem značilnih potez, lastnosti: skarikirati znano osebnost
SSKJ²
skášljati -am dov. (ȃ)
zastar. zakašljati: samo malo je skašljal, pa ga je že prebudil
    skášljati se pog., ekspr.
    povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: na sestanku se je skašljal; skašljati se nad kom; 
prim. izkašljati
SSKJ²
skát1 -a m (ȃ)
nemška igra s kartami za tri osebe: igrati skat
SSKJ²
skát2 -a m (ȃ)
nav. mn., zool. ribe hrustančnice z zelo sploščenim telesom in velikimi prsnimi plavutmi, Batoidei: skati in bokoplute / električni skat
SSKJ²
skate ipd. gl. skejt ipd.
SSKJ²
skating tudi skêjting -a [skêjting-] m (ȇ)
tehnika teka na smučeh, pri kateri je gibanje podobno drsanju: napredovati v skatingu; smuči za skating; deskanje in skating
SSKJ²
skatolóški -a -o prid. (ọ̑)
publ. nespodoben, prostaški, zlasti v zvezi s telesnim izločanjem blata, seča: skatološki izrazi v pesmi
SSKJ²
skávsati se -am se dov. (ȃ)
ekspr. stepsti se (s kljunom): petelina sta se skavsala do krvi
// slabš. spreti se: za vsako malenkost se skavsajo
SSKJ²
skávt -a m (ȃ)
član mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: postati skavt; starosta skavtov
SSKJ²
skávtinja -e ž (ȃ)
članica mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: skavti in skavtinje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skavtízem -zma m (ī)
organizacija, gibanje ali delovanje skavtov: razvoj skavtizma / izbral je nogomet, plavanje in skavtizem
SSKJ²
skávtka -e ž (ȃ)
skavtinja
SSKJ²
skávtski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na skavte ali skavtstvo: skavtski tabor; skavtska organizacija / skavtska pravila / skavtska uniforma
SSKJ²
skávtstvo -a s (ȃ)
organizacija, gibanje ali delovanje skavtov: razvoj skavtstva
SSKJ²
skáza -e ž (ȃ) ekspr.
1. kar je skaženo: marsikatera nova hiša je skaza
2. kdor kaj skazi: on ti je skaza / kot psovka izgini, skaza nemarna / mojster skaza kdor dela slabe izdelke
● star. bradavica ji dela skazo jo kazi
SSKJ²
skázati tudi skazáti skážem dov. (á á á) zastar.
1. dokazati: skazati komu laž / kmalu ti bom skazal, da sem močnejši
2. pokazati: malokdaj je skazal toliko poguma / skazati skrb za koga
// razkazati: skazali so mu kraje, kjer se je godila povest; prim. izkazati
SSKJ²
skázek -zka m (ȃ)
ekspr. kar je skaženo: kdo je naredil ta skazek
SSKJ²
skazítev tudi izkazítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od skaziti: skazitev obraza / skazitev okolice / moralna skazitev
SSKJ²
skazíti -ím tudi izkazíti -ím dov., skázil tudi izkázil (ī í)
1. spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen ga je skazila; v pretepu so mu skazili obraz
// spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: skaziti smisel umetniškega dela; stvar se je skazila
2. narediti kaj
a) manj lepo: brazgotina ji je skazila obraz; od jeze se mu je skazilo lice
b) manj popolno, dovršeno: nova stavba je skazila okolje; neprimeren okvir skazi sliko / ocena iz matematike mu je skazila spričevalo
// nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: skaziti komu veselje; vse nam je skazil; s svojim vedenjem je skazil zabavo
● ekspr. kar prime v roke, vse skazi pokvari; star. v taki družbi se bo fant skazil moralno pokvaril; ekspr. načrt se je skazil ponesrečil; ekspr. vino se je skazilo je postalo manj kvalitetno, se je pokvarilo; ekspr. vreme se je skazilo postalo deževno, mrzlo
    skažèn -êna -o tudi skážen -a -o tudi izkažèn -êna -o tudi izkážen -a -o:
    skažen obraz; skažena podoba resničnosti; skaženo blago
    ●     preg. brez glave storjeno, gotovo skaženo
SSKJ²
skazováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. razkazovati: skazoval mu je mesto / gore skazujejo svojo lepoto
● zastar. skazoval je, kako ga vsi cenijo dokazoval, zatrjeval; zastar. ženske se ob praznikih rade skazujejo postavljajo; prim. izkazovati
SSKJ²
skažênost tudi skáženost tudi izkažênost tudi izkáženost -i ž (é; ȃ)
lastnost, značilnost skaženega: telesna skaženost; skaženost čeljusti, obraza / prizadet je zaradi svoje skaženosti / moralna skaženost; skaženost značaja
SSKJ²
skéč -a m (ẹ̑)
lit. kratko odrsko delo, navadno s humoristično ali satirično vsebino: igrati, napisati skeč / propagandni, satirični skeč
♦ glasb. (glasbeni) skeč krajše glasbeno delo
SSKJ²
skedènj -dnjà in skèdenj -dnja [skədənj] m (ə̏ ȁ; ə̀)
gospodarsko poslopje z delovnim prostorom zlasti za mlatenje in s prostorom za shranjevanje sena, slame: ob hiši sta skedenj in hlev; delati v skednju; lesen, zidan skedenj / mlatiti na skednju
SSKJ²
skèdenjski -a -o [skədənjski] prid. (ə̀)
nanašajoč se na skedenj: skedenjska vrata / skedenjski ključ
SSKJ²
skednjén -a -o [skədnjen] prid. (ẹ̑)
star. skedenjski: skednjena vrata
SSKJ²
skêjt in skate -a [skêjt] m (ȇ) pog.
podolgovata deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja; rolka: večino prostega časa je preživel na skejtu; vragolije na skejtu; v prid. rabi: skejt park rolkarski park; skejt industrija, proga, scena rolkarska industrija, proga, scena
SSKJ²
skêjtanje -a s (ȇ) pog.
rolkanje: ljubitelj skejtanja; slog skejtanja; tečaj skejtanja; park za skejtanje
SSKJ²
skêjtati -am nedov. (ȇ) pog.
rolkati: skejtali so na znamenitem trgu; skejtati in rolati
SSKJ²
skêjter in skater -ja [skêjter] m (ē) pog.
rolkar: navdušen, zavzet skejter; park, poligon, steza za skejterje; borderji, kolesarji in skejterji / oblečen je bil kot skejter
SSKJ²
skêjterski in skaterski -a -o [skêjterski] prid. (ē) pog.
rolkarski: skejterski čevlji; skejterski poligon; skejterska oblačila; skejtersko tekmovanje / skejterski park namenski prostor za rolkanje, opremljen z zidki za drsenje, skakalnicami in klančinami / skejterski festival, žur; skejterska scena
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skejting gl. skating
SSKJ²
skelênje -a [skəlenje in skelenje] s (é)
glagolnik od skeleti: skelenje rane; skelenje od udarcev / čutila je skelenje v očeh
SSKJ²
skelét -a m (ẹ̑)
1. trdni oporni deli telesa; ogrodje: skelet morskega ježka; hrustančast skelet nekaterih rib
// ogrodje telesa ali dela telesa iz kosti; okostje: slikati bolnikov skelet; skelet glave, roke; skelet in mišičevje
// okostje mrtvega človeka ali živali v naravnem položaju; okostnjak: v omari učilnice stoji skelet; razstavljeni skeleti izumrlih živali; je suh kot skelet
2. knjiž., navadno s prilastkom med seboj povezani bistveni sestavni elementi česa; ogrodje: skelet romana / idejni skelet
3. grad. konstrukcija iz stebrov, nosilcev in navadno vodoravnih plošč: zgraditi skelet / stavbni skelet / ekspr. na gradbišču stojijo skeleti stanovanjskih blokov nedograjeni bloki; pog. gradnja v skeletu v skeletnem sistemu
● ekspr. svoj skelet je zavil v odejo svoje suho telo; ekspr. bolnik je bil živ skelet zelo shujšan
♦ gled. skelet marionete leseno ogrodje; zool. osni skelet osno ogrodje
SSKJ²
skeléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na skelet: skeletni deli praživali / skeletne plošče / skeletni sistem sistem s konstrukcijo iz stebrov, nosilcev in navadno vodoravnih plošč; skeletna konstrukcija konstrukcija iz stebrov in vodoravnih plošč
♦ agr. skeletne veje ogrodne veje; skeletna tla plitva tla z mnogo kamenja; anat. skeletne mišice mišice, ki se krčijo po človekovi volji; arheol. skeletni grob grob z okostjem; skeletni pokop pokop nesežganega mrliča
SSKJ²
skeléti -ím [skəleti in skeleti] nedov., skelì in skêli (ẹ́ í)
povzročati ostro, rezko bolečino, ki sili k drgnjenju, praskanju: udarci s šibo dolgo skelijo / hrbet, oko me skeli; ozebline, rane so skelele / brezoseb. skelelo ga je od udarcev / svetloba skeli v oči
// ekspr. povzročati duševne bolečine: krivica skeli; neuspeh ga je skelel v dno duše
● ekspr. vest jo skeli ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde
    skelèč -éča -e:
    skeleča bolečina; misel je bila skeleča; prisl.: skeleče pičiti
SSKJ²
skéleton -a m (ẹ̑)
šport. nizke tekmovalne sani, na katerih se vozi leže na trebuhu: vožnja s skeletonom
// športna panoga, ki se ukvarja s tekmovanjem na takih saneh: svetovno prvenstvo v skeletonu
SSKJ²
skelína -e [skəlina in skelina] ž (í)
zastar. skeleča bolečina: čutil je skelino v plečih / ublažiti skelino rane
SSKJ²
skêner -ja m (ē) pog.
1. naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko; optični bralnik: barvni, namizni skener; zmogljiv skener; skener za domačo rabo; ločljivost skenerja; skener in tiskalnik
2. naprava za ploskovno ali prostorsko pregledovanje stanja, pregledovalnik: laserski skener; pregled s telesnim skenerjem / možganski skener
SSKJ²
skeníranje -a s (ȋ)
glagolnik od skenirati: obdelava podatkov obsega optično prepoznavanje obrazcev in njihovo skeniranje; skeniranje knjig / preletel je stran prvo časopisa, obrnil in nadaljeval s skeniranjem druge strani / dosledno skeniranje črtne kode bi zmanjšalo napake pri izdaji zdravil / po skeniranju okolice sem ugotovila, da je vse še vedno na istem mestu
SSKJ²
skenírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. z elektronsko napravo pretvoriti napisano ali naslikano na papir v elektronsko obliko: posamezne strani je skeniral in jih objavil na spletu
// ekspr. na hitro prebrati, pregledati: časopisov niti ne beremo, prej skeniramo njihovo podobo
2. vnesti črtno kodo v računalnik: kupci si lahko na samopostrežni blagajni sami skenirajo cene izdelkov
3. pregledati stanje: spomenik so skenirali zaradi izdelave dvojnika in selitve
// nedov., ekspr. pozorno, kritično opazovati: trener je skeniral tekmo s tribune
SSKJ²
skepítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od skepiti se: skepitev snovi
SSKJ²
sképiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
sprijeti se (v kepe): sneg se skepi / vlažna moka se skepi / kri se skepi
    sképljen -a -o:
    skepljena snov
SSKJ²
sképljenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od skepiti se: skepljenje snovi
SSKJ²
sképsa -e ž (ẹ̑)
odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa; dvom: to ga je navdajalo s skepso; sprejeti trditev s skepso; skepsa in cinizem / verska, znanstvena skepsa / na tako odločitev gleda s skepso skeptično
// duševno stanje kot izraz takega odnosa: njegov obraz je izdajal skepso; najti rešitev iz skepse
SSKJ²
skepticízem -zma m (ī)
1. filozofska smer, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa: zavračati skepticizem; pristaš skepticizma
2. mišljenje, prepričanje, da ni nič zanesljivo resnično: to ni več skepticizem, ampak defetizem; iz njegove pesnitve odsevata skepticizem in pesimizem / vprašanja, polna skepticizma / znanstveni skepticizem
SSKJ²
sképtičen -čna -o prid.(ẹ́)
nanašajoč se na skepso ali skepticizem: njegov pogled je skeptičen; skeptična misel / živeti v skeptični dobi / skeptičen človek; glede tega je bil skeptičen / skeptična smer v starogrški filozofiji
    sképtično prisl.:
    skeptično gledati na kaj
SSKJ²
sképtičnost -i ž (ẹ́)
lastnost skeptičnega: skeptičnost misli / njegova skeptičnost ni upravičena
SSKJ²
sképtik -a m (ẹ́)
skeptičen človek, dvomljivec: skeptik tudi dokazom ne verjame / glede tega sem velik skeptik
SSKJ²
skesánec -nca [skəsanəc] m (á)
ekspr. skesan človek: skesancu je vse odpustil
SSKJ²
skesánost -i [skəsanost] ž (á)
lastnost, stanje skesanega človeka: pokazati svojo skesanost; njegova skesanost je globoka, pristna / s skesanostjo je prosil, naj se ne jezijo nanj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skesáti se -ám se [skəsati se] dov. (á ȃ)
1. občutiti kesanje: skesal se je, da je to storil; skesati se svojega dejanja
2. ekspr. premisliti se: skesal se je, in prišel; če ne bosta molčala, se lahko skesam
    skesán -a -o:
    skesan človek; vrnil se je ves potrt in skesan; skesana je prosila odpuščanja
    ♦     rel. skesani grešnik; prisl.: skesano priznati, reči
SSKJ²
skesnína -e [skəsnina] ž (ī)
pravn., nekdaj znesek, ki se plača za odstop od pogodbe; odstopnina
SSKJ²
skezáti -ám [skəzati] nedov. (á ȃ)
nar. pokoriti se, trpeti: Botrca, ti boš skezala, hudo skezala (I. Cankar)
SSKJ²
skíbúcka -e ž (ȋ-ȗ) nav. mn., pog.
mehko, znotraj debelo podloženo obuvalo, ki sega čez gleženj, zlasti za hojo po snegu: smučarji so se sprehajali v skibuckah; skibucke in puhovka
SSKJ²
skíbús -a m (ȋ-ȗ)
publ. smučarski avtobus: odpeljati se s skibusom do smučišča
SSKJ²
skíca -e ž (ȋ)
1. kar je narisano na hitro, samo z najpotrebnejšimi črtami, potezami: skica prikazuje položaj vojaških enot; narediti, narisati skico glavnih ulic; tabele in skice
// um. na hitro, samo z najpotrebnejšimi črtami, potezami narejena risba, slika kakega predmeta, pojava: risati skice igrajočih se otrok; razstava skic / akvarelna, oljna skica; kompozicijska, portretna skica; skica s kredo, svinčnikom
2. kar je prikazano, opisano na kratko, samo v glavnih črtah: njegove zgodbe so idejno nepomembne skice / podati skico medvojnega obdobja; skica problemov / skica za predavanje osnutek
// knjiž. kratek fragmentaren prozni zapis: cikel pretresljivih skic; črtice in skice
SSKJ²
skícen -cna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na skico: skicna oblika / skicna knjiga
SSKJ²
skicíranje -a s (ȋ)
glagolnik od skicirati: skiciranje hiše; skiciranje s svinčnikom / skiciranje oseb v romanu
SSKJ²
skicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narisati skico: skicirati razporeditev hiš / skicirati motive iz narave; skicirati si obraze
2. prikazati, opisati na kratko, samo v glavnih črtah: skicirati medvojno obdobje; pisatelj je osebe le skiciral / skicirati si odgovor
    skicíran -a -o:
    skiciran portret
SSKJ²
skicírka -e ž (ȋ)
zvezek za skiciranje: odpreti skicirko; iztrgati list iz skicirke; risati v skicirko
SSKJ²
skicózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. tak kot pri skicah: skicozno slikanje
SSKJ²
skídati1 -am dov. (í ȋ)
odstraniti:
a) sneg: danes še niso skidali / skidati sneg s pločnika
b) gnoj, blato: skidati živini / skidati gnoj / skidati hlev počistiti, očistiti ga
    skídan -a -o:
    gnoj je skidan; skidana pot
SSKJ²
skídati2 -am in izkídati -am dov. (í ȋ)
odstraniti gnoj, blato iz česa: skidati gnoj iz hleva
    skídati se in izkídati se pog., ekspr.
    iti stran, oditi: ljudje so se počasi skidali / priganjati koga, naj se skida od hiše
SSKJ²
skíf -a m (ȋ)
šport. tekmovalni čoln za enega veslača z dvema vesloma, enojka: sesti v skif / zmagati v skifu
SSKJ²
skifíst -a m (ȋ)
šport. športnik, ki se ukvarja z veslanjem s skifom: tekmovanje skifistov
SSKJ²
skijöring -a [skjéring-] m (ẹ̑)
šport. smučanje s konjsko ali motorno vleko: ukvarjati se s skijöringom
SSKJ²
skímati -am dov. (ȋ)
z gibi glave izraziti nesoglasje, dvom: ko je to slišal, je samo skimal; ne vem, če bo to dobro, je skimal / obupano je skimala z glavo
SSKJ²
skimávati -am nedov. (ȃ)
z gibi glave izražati nesoglasje, dvom: poslušali so ga in skimavali; sodnik je nejevoljno skimaval; ob pogledu na ranjenca je žalostno skimavala / skimavati z glavo
// ekspr. izražati nesoglasje, dvom sploh: skimaval je nad takim ravnanjem z delavci
SSKJ²
skimováti -újem nedov. (á ȗ)
skimavati: ogledal si je hišo in začel skimovati / prestrašena je skimovala z glavo
SSKJ²
skín -a m (ȋ) pog.
pripadnik subkulturne skupine, prepoznavne po obritih glavah, za katero sta navadno značilna nestrpnost do drugih narodnosti, ras in nasilništvo nad njimi; obritoglavec: v podhodu je srečal skupino skinov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skinhead in skínhêd -a [skínhêd-] m (ȋ-ȇ)
pripadnik subkulturne skupine, prepoznavne po obritih glavah, za katero sta navadno značilna nestrpnost do drugih narodnosti, ras in nasilništvo nad njimi; obritoglavec: napadi skinheadov; skupina mladih skinheadov; spletna stran slovenskih skinheadov; subkultura skinheadov
SSKJ²
skinheadovski in skínhêdovski -a -o [skínhêdou̯ski] prid. (ȋ-ȇ)
nanašajoč se na skinheade: skinheadovski simboli; koncert skinheadovske skupine; skinheadovska subkultura
SSKJ²
skióptičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na projiciranje pobarvanih slik, narisanih na steklo: skioptična slika / skioptično projiciranje slik / skioptično predavanje predavanje s skioptičnimi slikami
SSKJ²
skióptikon -a m (ọ́)
nekdaj priprava za projiciranje pobarvanih slik, narisanih na steklo: šola ima star skioptikon
SSKJ²
skíp -a m (ȋ)
mont. velika kovinska posoda za dviganje premoga, rude po jašku: odvažati izkopanino s skipi
SSKJ²
skípati -am dov. (ȋ) pog.
stresti tovor s prekucnika, prikolice: v opuščeno gramoznico je skipal celo prikolico odpadnega materiala
SSKJ²
skíper -ja m (í)
vodja posadke jadrnice: skiper mora biti tudi dober psiholog, saj mora uravnavati odnose na tako utesnjenem prostoru, kot je jadrnica; izkušen skiper; izpit za skiperja; skiper, krmar in posadka
SSKJ²
skipéti -ím dov., tudi skípel (ẹ́ í)
1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, voda skipi / lonec nad ognjiščem je skipel
2. ekspr. razjeziti se, razburiti se: kadar ga zagleda, skipi; za vsako malenkost skipi
● ekspr. srce mu je skipelo v veselju postal je zelo vesel
    skipèl in skipél tudi skípel -éla -o:
    skipelo mleko
SSKJ²
skíra -e ž (ī)
zastar. skiro: skira in kolo
SSKJ²
skírica -e ž (ī)
manjšalnica od skira: voziti se s skirico
SSKJ²
skiró -ja tudi skíro -a m (ọ̑; ȋ)
vozilo, ki se stoječ na njem poganja z eno nogo: voziti se s skirojem; otroci na skirojih
SSKJ²
skísanec -nca m (ȋ) ekspr.
1. kdor z izrazom na obrazu kaže nerazpoloženje, nejevoljo: nasmejani ljudje in skisanci
2. kdor je nedejaven, nesposoben za kaj: na take skisance ne smeš računati
SSKJ²
skísati -am dov. (ȋ)
1. povzročiti, da postane kaj kislo: mikrobi skisajo mleko; skisati repo, zelje
2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: skisati travo / skisati krmo
    skísati se 
    1. zaradi vrenja postati kisel: na toplem se mleko skisa; vino se skisa
    // ekspr. pokvariti se, poslabšati se: hrana se je skisala
    2. ekspr. postati nedejaven, nesposoben za kaj: moram delati, sicer se bom skisal; v taki samoti se bo skisal
    ●     ekspr. možgani so se mu skisali, pamet se mu je skisala v svojem ravnanju, mišljenju je postal nepreudaren; ekspr. ob teh besedah se ji je obraz skisal postala je nerazpoložena, nejevoljna; ekspr. vreme se je skisalo postalo neprijetno, pusto
    skísan -a -o:
    imeti skisan obraz; ta človek je že ves skisan; skisana juha
    ●     ekspr. skisan zrak pokvarjen, slab
    ♦     agr. skisana zemlja zemlja, ki vsebuje veliko humusnih kislin; sam.: v prostoru zaudarja po skisanem
SSKJ²
skísniti -em dov. (í ȋ)
zastar. skisati se: mleko na toplem skisne / obraz se mu je skisnil
SSKJ²
skíta -e ž (í)
zastar. potep, potepanje: šel je na skito
● nar. vzhodnoštajersko žena je šla na skito je zapustila moža
SSKJ²
skitálec -lca [skitalca in skitau̯ca] m (ȃ)
zastar. potepuh, popotnik: postati skitalec / svetovni skitalec
SSKJ²
skitálstvo -a s (ȃ)
zastar. potepuštvo, popotništvo: predati se skitalstvu / skitalstvo brezposelnih
SSKJ²
skítati se -am se nedov. (ī)
zastar. potepati se, potikati se: rad se skita po ulicah / celo leto se je skital po svetu
SSKJ²
sklàd skláda m (ȁ á)
1. debelejša plast kamnine, trdne snovi: na skalnatem pobočju so bili skladi lepo vidni; apnenčasti skladi; sklad premoga / premiki zemeljskih skladov
2. navadno s prilastkom kar sestavljajo zlasti drug na drugem urejeno zloženi kosi, predmeti: sklad se je podrl; skladi knjig, papirja / vreče moke zlagati v sklade / plavajoči ledeni skladi
3. denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen: povečati sklad; sklad za obnovo porušenih vasi / denar redno prihaja v sklad / nagrada Prešernovega sklada; dobiti štipendijo iz Titovega sklada v socializmu za štipendiranje mladih delavcev in delavskih otrok / upravni odbor sklada / vzajemni sklad premoženje velikega števila oseb, ki je naloženo zlasti v vrednostne papirje in ki ga upravlja posebna denarna ustanova
4. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: obnavljanje knjižnega sklada v knjižnici; vse te vrednote sodijo v kulturni sklad človeštva
5. v zvezi biti v skladu biti tak, da s čim drugim sestavlja
a) urejeno, prijetno celoto: hiša ni v skladu z okolico
b) logično urejeno celoto: njegovo govorjenje ni v skladu z njegovim prepričanjem; predpisi so v skladu z zakonom
// v zvezi spraviti v sklad uskladiti: spraviti v sklad govorjenje in ravnanje; spraviti nove predpise v sklad z zakoni
● publ. pomagal bom v skladu s svojimi možnostmi kolikor bo mogoče; publ. ravnati v skladu z navodili po navodilih; knjiž. barvni skladi barvne kombinacije; ekspr. mogočni gorski skladi gore; knjiž. sklad zvokov ubranost; star. sklad med čustvi in razumom skladnost
♦ agr. cepljenje v sklad cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič; ekon. skladi čisto premoženje delovne organizacije; investicijski sklad; Mednarodni monetarni sklad mednarodna organizacija, ki skrbi za denarna vprašanja članic in za mednarodni denarni sistem; poslovni, rezervni sklad; sklad skupne porabe del dohodka delovne organizacije ali delovne skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev; geol. jurski skladi; papir. sklad približno 1000 kg papirja; pravn. premoženjski sklad; zgod. verski sklad nekdaj iz premoženja konec 18. stoletja razpuščenih samostanov pridobljene nepremičnine in denar pod državno upravo, namenjen vzdrževanju duhovščine
SSKJ²
skladáč -a m (á)
kdor sklada (predmete, stvari): skladač opeke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skladálec -lca [skladau̯ca] m (ȃ)
kdor sklada (predmete, stvari): skladalec lesa
SSKJ²
skládalnica tudi skladálnica -e [skladau̯nica, druga oblika tudi skladalnica] ž (á; ȃ)
knjiž. skladovnica: skladalnica drv
SSKJ²
skládanec -nca m (ā)
nav. mn., knjiž. oblat, vafelj: peči skladance / jesti skladance
SSKJ²
skládanica -e ž (á)
skladovnica: skladanica desk, knjig / zložiti drva v skladanico / pojesti cele skladanice slaščic
SSKJ²
skládanje -a s (ȃ)
glagolnik od skladati: skladanje desk / skladanje snopov v kopice / ukvarja se s skladanjem in dirigiranjem / skladanje pesmi / skladanje z okolico
SSKJ²
skládast -a -o prid. (á)
ki je iz skladov: skladast led
SSKJ²
skladátelj -a m (ȃ)
kdor ustvarja, piše glasbena dela, skladbe: operni, zborovski skladatelj; skladatelj zabavne glasbe
SSKJ²
skladateljevánje -a s (ȃ)
knjiž. skladanje (glasbenih del): posvetiti se skladateljevanju
SSKJ²
skladáteljica -e ž (ȃ)
ženska, ki ustvarja, piše glasbena dela, skladbe: skladateljica in dirigentka
SSKJ²
skladáteljski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na skladatelje: skladateljsko delo / skladateljska tehnika
SSKJ²
skládati -am nedov. (ȃ)
1. dajati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti drugo na drugo: skladati deske, drva / skladati na kup; skladati v kopo, skladovnico / skladati stvari v kovček zlagati
2. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo: skladati opere / skladatelj veliko sklada
// star. ustvarjati, pisati, zlasti umetniško delo sploh: skladati pesmi, povesti / skladati verze
    skládati se 
    biti tak, da s čim drugim sestavlja
    a) urejeno, prijetno celoto: barve se lepo skladajo; ta hiša se ne sklada z okolico
    b) logično urejeno celoto: ta izjava se ne sklada z njegovimi prejšnjimi trditvami / prepis se sklada z izvirnikom se ujema
    ●     fant in dekle se skladata se ujemata, se razumeta; državna in narodnostna meja se ne skladata se prostorsko ne pokrivata, nista isti; zastar. sreča se sklada iz malenkosti sestoji; s sogovornikom se ne sklada se ne strinja
SSKJ²
skládavnica -e ž (á)
knjiž. skladovnica: skladavnica drv, knjig
SSKJ²
skládba -e ž (ȃ)
glasbeno delo: izvedli so skladbo priznanega skladatelja; napisal je nekaj znanih skladb / instrumentalna, vokalna skladba; zborovska skladba; skladba za violino in orkester
● zastar. skladbe papirja skladi
♦ glasb. dvoročna, polifonska skladba; skladba a cappella
SSKJ²
skládbica -e ž (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od skladba: napisal je nekaj znanih skladbic / skladbica za flavto
SSKJ²
skláden1 -dna -o prid., skládnejši (á)
1. katerega deli so v urejenem, zaželenem, lepem razmerju: skladna celota; ima lepo, skladno postavo / skladen razvoj gospodarstva
// ki s čim drugim sestavlja
a) urejeno, prijetno celoto: z užitkom poslušati skladne glasove pevcev; barve vzorca so skladne / siva barva je skladna z večino drugih barv
b) logično urejeno celoto: njegov nauk je skladen / duhovno, notranje skladen človek
2. za katerega je značilno medsebojno razumevanje: živela sta v skladnem, srečnem zakonu; odnosi v delovni skupnosti so skladni / skladna družina
3. v zvezi z z ki ima prav take lastnosti, značilnosti, kot so določene, se pričakujejo glede na izbrano merilo urejenosti, pravilnosti: gospodarski razvoj je skladen s sprejetimi resolucijami; z dosedanjimi pojmovanji premalo skladna razlaga; njegova dejanja so skladna z govorjenjem
4. zastar. zložljiv: skladni stoli; skladna miza
♦ geom. lika sta skladna lika sta enaka po obliki in velikosti
    skládno prisl.:
    delovati skladno; skladno razvit; ravnati skladno s predpisi
SSKJ²
skláden2 -dna -o (ȃ)
pridevnik od sklad 1: skladna kamnina
SSKJ²
skládenjski -a -o [skladənjski] prid. (á)
nanašajoč se na skladnjo: skladenjske zakonitosti / skladenjska vloga pridevnika
SSKJ²
skladíšče -a s (í)
zaprt prostor za shranjevanje česa, navadno izdelkov: izprazniti skladišče; iti v skladišče; hraniti v skladišču; skladišče hrane, razstreliva, vnetljivih tekočin; skladišče za žito / carinsko, vojaško skladišče; ladijsko skladišče; silosno skladišče / zidati skladišče / mravlje imajo pod zemljo skladišče; pren. skladišče znanja
● ekspr. moja soba je pravo skladišče v njej je veliko pohištva, predmetov; ekspr. maščoba je glavno skladišče za energijo v njej je shranjena energija
// oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za tako shranjevanje: vodja skladišča; delavec v skladišču / javno skladišče
♦ ekon. konsignacijsko skladišče za blago določenega, navadno tujega proizvajalca
SSKJ²
skladíščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na skladišče: skladiščni prostori; skladiščna površina / skladiščni delavec; skladiščna služba / skladiščni kalo
♦ pravn. skladiščni list skladiščnica; zgod. skladiščna pravica v fevdalizmu pravica mesta, da morajo potujoči trgovci skladiščiti v njem svoje blago za določen čas
SSKJ²
skladíščenje -a s (ī)
glagolnik od skladiščiti: zaboji so se pri skladiščenju poškodovali; skladiščenje cementa, moke / prostori za skladiščenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skladíščiti -im nedov. (í ȋ)
dajati, spravljati v skladišče: skladiščiti moko, sadje / skladiščiti zaboje drugega na drugega
// publ. hraniti v skladišču: skladiščiti blago pri normalni temperaturi
// publ. hraniti sploh: skladiščiti krompir v kleti / skladiščiti elektriko v akumulatorju; računalnik skladišči podatke; pren. spomin skladišči vtise
SSKJ²
skladíščnica -e ž (ȋ)
delavka v skladišču: v hotelu je delala kot skladiščnica; skladiščnik in skladiščnica
♦ pravn. listina, s katero se potrjuje sprejem blaga v skladišče
SSKJ²
skladíščnik -a m (ȋ)
delavec v skladišču: skladiščnik je izdal, prevzel blago; skladiščnik naklada, nosi zaboje / glavni skladiščnik
SSKJ²
skladiščnína -e ž (ī)
pristojbina za hranjenje blaga v skladišču: plačati skladiščnino
SSKJ²
skládje -a s (ȃ)
knjiž. skladnost: skladje barv, glasov / skladje misli z resničnostjo / spraviti v skladje s čim uskladiti; to je v skladju z naravnimi zakoni v skladu
SSKJ²
skládnica -e ž (ȃ)
knjiž. skladovnica: skladnica drv, knjig
● bratovska skladnica nekdaj ustanova socialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev v rudarskih in železarskih podjetjih
SSKJ²
skládnja -e ž (á)
jezikosl. zlaganje besed v besedne zveze, stavke: dobro obvlada slovensko skladnjo / skladnja tega besedila je slaba zloženost besednih zvez, stavkov
// nauk o tem: skladnja in pomenoslovje
● knjiž. skladnja med besedami in dejanji skladnost
SSKJ²
skládnost -i ž (á)
lastnost, značilnost skladnega: skladnost telesa / skladnost barv / skladnost pravnega sistema / doseči skladnost med vsebino in obliko; skladnost zakona z ustavo; stavba je lepa v svoji skladnosti / spraviti v skladnost s čim uskladiti
♦ geom. enakost geometrijskih likov po obliki in velikosti
SSKJ²
skladôven tudi skládoven -vna -o prid. (ō; á)
nanašajoč se na sklad: skladovna ploskev / delitev skladovnega denarja
♦ les. skladovni les les, ki se meri zložen v skladovnico; prostorninski les; teh. skladovni spoj spoj, pri katerem sta kosa pločevine položena drug na drugega
SSKJ²
skladovít -a -o prid. (ȋ)
ki je iz skladov: skladovito pobočje
SSKJ²
skladôvje tudi skládovje -a s (ȏ; á)
knjiž. več skladov, skladi: skladovje gorskih sten
SSKJ²
skládovnica tudi skladôvnica -e ž (á; ȏ)
1. kar sestavljajo zlasti drug na drugem urejeno zloženi kosi, predmeti: skladovnica se je podrla; jemati polena s skladovnice; skladovnica desk, drv, škatel / skladovnica papirja, perila / zložiti v skladovnico / debele skladovnice usedlin plasti
2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: prebrati celo skladovnico spisov
SSKJ²
sklámfati -am dov. (ȃ)
nižje pog. sestaviti, zbiti: sklamfati trame; pren., ekspr. sklamfati nalogo
SSKJ²
sklánja -e ž (ȃ)
knjiž. sklanjatev: sklanja samostalnikov
SSKJ²
sklánjanje -a s (ȃ)
glagolnik od sklanjati: sklanjanje glave / sklanjanje samostalnika
SSKJ²
sklanjátev -tve ž (ȃ)
jezikosl. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku: sklanjatev in spregatev / samostalnik lipa se sklanja po ajevski sklanjatvi; imenska, pridevniška sklanjatev; moška sklanjatev samostalnikov moškega spola
SSKJ²
sklánjati -am nedov. (ȃ)
1. premikati zgornji del česa navzdol, proti tlom: sklanjati in vzravnavati glavo, hrbet / sklanjal je glavo in poslušal; sklanjati glavo nad šopkom
● knjiž. spoštljivo sklanjam glavo pred takim človekom izkazujem mu čast, spoštovanje
2. jezikosl. menjavati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku: sklanjati samostalnike; sklanjati po pridevniški sklanjatvi
    sklánjati se 
    1. premikati glavo, zgornji del telesa navzdol, zlasti naprej: hitro se sklanjati / sklanjati se k otroku; sklanja se čez ograjo, skozi okno / sklanjati se po steklenice pod točilno mizo / težki cveti se sklanjajo; veje se sklanjajo nad vodo
    2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z nad izraža opravljanje dela, opravila, kot ga določa sobesedilo: ves dan se sklanja nad delo; pogosto se sklanja nad knjigo bere, študira; bolničarke so se sklanjale nad ranjenci so jim stregle
    ●     pesn. na gredi se cvet sklanja k cvetu je dosti cvetov; ekspr. sonce se sklanja k obzorju kmalu bo zašlo; knjiž. čas se sklanja v jesen kmalu bo jesen
    sklanjáje :
    kašljal je, sklanjaje glavo
    sklanjajóč -a -e:
    šla sta navkreber, sklanjajoč glave; sklanjajoča se drevesa
SSKJ²
sklanjátven -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sklanjatev: sklanjatvena končnica / sklanjatveni vzorec
SSKJ²
sklápljanje -a s (ā)
1. glagolnik od sklapljati: sklapljanje vagonov
2. jezikosl. tvorjenje (nove) besede s sestavljanjem dveh ali več besed: beseda seveda je nastala s sklapljanjem
SSKJ²
sklápljati -am nedov. (ā)
1. s povezovalno napravo delati, da je kaj skupaj, združeno: sklapljati cevi, vagone
2. knjiž. zapirati: sklapljati čeljusti / od utrujenosti sklapljati oči
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sklapoúhati -am tudi izklapoúhati -am dov. (ū ȗ)
nar. vzhodno oklofutati: pošteno ga je sklapouhal
SSKJ²
sklapoúškati -am dov. (ȗ)
nar. vzhodno oklofutati: sklapouškala jo je, ker je ugovarjala
SSKJ²
sklasíti se -ím se in sklasíti -ím dov., sklásil se in sklásil (ī í)
nav. 3. os., nav. ekspr. narediti klase: pšenica, rž se sklasi
SSKJ²
sklásti skládem dov. (á ȃ)
zastar. zložiti: sklasti hlode; sklasti snope v kup
    skláden -a -o:
    skladena drva
    sklájen -a -o nar. vzhodno
    zložen: sklajeni hlodi
SSKJ²
sklát in sklàt -áta m (ȃ; ȁ á)
zastar. potepuh, klatež: bil je velik sklat
SSKJ²
skláti skóljem dov., skôlji skoljíte (á ọ́)
zastar. razklati: sklati poleno
    skláti se ekspr.
    stepsti se, spopasti se: psi so se sklali / na veselici so se sklali
    sklán -a -o:
    sklano deblo
SSKJ²
sklatíti in sklátiti -im, tudi sklátiti -im dov. (ī á; á)
1. povzročiti, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padejo sadeži z drevesa: sklatiti jabolka, orehe / toča je sklatila listje
● ekspr. artilerija je sklatila sovražno letalo sestrelila; ekspr. zanjo bi sklatil zvezdo z neba zanjo bi storil vse; ekspr. sklatili so precej ptic postrelili
2. slabš. reči, povedati: sklatil je veliko neumnosti
    skláten -a -o:
    sklateno sadje
SSKJ²
skléca -e ž (ẹ̑)
šport. dviganje in spuščanje telesa v ležni opori z iztegovanjem in krčenjem rok v komolcih: sklece in počepi / delati sklece
SSKJ²
sklecávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih klecati: pri hoji je sklecaval / noge so mu sklecavale
SSKJ²
sklécniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. klecniti: nenadoma je sklecnil / noge so mu sklecnile
SSKJ²
skléčka -e ž (ẹ́)
pog. skledica: sklečka kaše / sklečka za kompot
SSKJ²
skléda -e ž (ẹ́)
večja, navadno okrogla posoda
a) za pripravljanje, serviranje hrane: postaviti skledo na sredo mize; zajemati iz sklede; stresti, zliti v skledo; lončena, porcelanasta skleda; dno sklede; sklede in krožniki / doma so jedli iz ene sklede / skleda za solato; skleda z dulcem
b) navadno s prilastkom za kaj sploh: pomivalna skleda; umivalna skleda umivalnik; skleda na tehtnici
// pog. vsebina sklede: pojesti celo skledo solate
● star. zapisano ima skledo in streho hrano in stanovanje; povabili so ga k skledi naj je z njimi (iz skupne sklede); ekspr. pljuvati v lastno skledo škodovati samemu sebi, svoji stvari; bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu; ekspr. biti, sedeti pri polni skledi imeti vsega v izobilju; star. jedli boste pri skledi skupaj z drugimi; iste jedi kot drugi
SSKJ²
sklédast -a -o prid. (ẹ́)
podoben skledi: skledasta posoda / skledasta kotlina
♦ num. skledasti novec novec, ki ima dvignjen rob
SSKJ²
sklédčka -e ž (ẹ́)
pog. skledica: skledčka je polna
SSKJ²
skléden -dna -o (ẹ̑)
pridevnik od skleda: skledni rob
SSKJ²
sklédica -e ž (ẹ́)
1. manjšalnica od skleda: postaviti skledico na mizo; keramična skledica / skledica za kompot / popiti skledico mleka; skledica kave skodelica / cvetlična skledica; skledica za milo; skledica na tehtnici
2. bot. ovoj, ki deloma obdaja plod: plod se izlušči iz skledice; želodova skledica
♦ anat. sklepna skledica vbočeni konec kosti v sklepu
SSKJ²
sklédičar -ja m (ẹ́)
bot. lišaj, ki raste na suhem, trhlem lesu in ima rumenkasto steljko, Xanthoria:
SSKJ²
sklédičast -a -o prid. (ẹ́)
podoben skledici: skledičasta vdolbina
♦ bot. skledičasti ovoj ovoj, ki deloma obdaja plod; skledica
SSKJ²
sklédička -e ž (ẹ́)
knjiž. skledica: razbita skledička
SSKJ²
sklédičnica tudi skledíčnica -e ž (ẹ́; ȋ)
nav. mn., bot. drevesa s plodovi, ki so deloma ali v celoti obdani z ovojem, Fagaceae:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sklédka -e ž (ẹ́)
otr. skledica: ne razbij te lepe skledke
SSKJ²
sklédnica -e ž (ẹ̑)
zool., navadno v zvezi evropska močvirska sklednica v stoječih ali počasi tekočih vodah živeča želva z rumenimi pegami na oklepu, Emys orbicularis: sklednice in kornjače
SSKJ²
sklédnik -a m (ẹ̑)
etn. kos pohištva zlasti v kmečki hiši za shranjevanje skled: na steni sta visela sklednik in žličnik; jemati sklede iz sklednika
SSKJ²
sklédnjak -a m (ẹ̑)
nar. sklednik: lončene sklede v sklednjaku
SSKJ²
skledolízec -zca m (ȋ)
knjiž. prisklednik: oni so paraziti, skledolizci
SSKJ²
skledolíznik -a m (ȋ)
knjiž. prisklednik: dobrikav skledoliznik
SSKJ²
sklejíti -ím tudi sklêjiti -im dov., sklêjil (ī í; ȇ)
zlepiti s klejem: sklejiti mizo
    sklejèn -êna -o tudi sklêjen -a -o:
    sklejene deske
SSKJ²
skleníca in sklénica -e ž (í; ẹ̑)
1. zastar. steklenica: sklenica in kozarci / sklenica vina
2. nar. zahodno ledena sveča: od streh visijo dolge sklenice
SSKJ²
sklenína -e ž (í)
1. anat. prosojna, zelo trda snov, ki prekriva zobne krone: kislina razjeda sklenino; počena sklenina; zobovina in sklenina / zobna sklenina
♦ zool. sklenina ribje luske
2. knjiž. lošč, emajl: sklenina na posodi / keramična sklenina
SSKJ²
sklenínast -a -o prid. (í)
anat. ki je iz sklenine: skleninasta plast zoba
● zastar. skleninaste oči steklene
♦ zool. skleninaste luske
SSKJ²
sklenítelj -a m (ȋ)
pravn. kdor kaj sklene: sklenitelj pogodbe, zavarovanja
SSKJ²
sklenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od skleniti: sklenitev obroča / sklenitev kupčije, pogodbe, sporazuma / sklenitev zakonske zveze
SSKJ²
skleníti sklénem dov. (ī ẹ́)
1. dati konca česa skupaj, da nastane krožna, nepretrgana oblika: skleniti člen verige; skleniti obroč, verigo; členek verižice se z roko ni dal skleniti / vrtnici sta se nad spomenikom sklenili
// v zvezi z roka dati končna dela rok skupaj, da s telesom tvorita krožno, nepretrgano obliko: skleniti roke okrog kolen, nad glavo / skleniti roke k molitvi dati jih v položaj, da se dlani in prsti dotikajo ali prepletajo
2. narediti, da pridejo s konci povezani deli v celotni dolžini skupaj tako, da prehod ni mogoč: skleniti čeljusti; ustnice so se spet sklenile / skleniti pest narediti, stisniti
3. narediti, da si členi, deli česa sledijo nepretrgano, brez presledkov, ki bi omogočali prehod: prijeli so se za roke in sklenili krog / vojaškim enotam je uspelo skleniti obroč okoli mesta; vrsta čakajočih se je pretrgala in spet sklenila / z mostom skleniti cestno zvezo med obalo in otokom jo narediti nepretrgano, povezati
4. končati: skleniti govor z vzklikom; publ. delegacija je sklenila obisk / skratka, bilo je lepo, je sklenil brat / skleniti krog predavanj, vprašanj; s to tekmo so nogometaši sklenili sezono / ekspr. skleniti svoje dni, krog življenja, življenjsko pot, življenje umreti
5. navadno z glagolskim samostalnikom z izrazitvijo soglasja narediti, da nastane kaj, kar koga povezuje s kom drugim: sklenili so dogovor; skleniti s kom kupčijo, pogodbo, vojaško zvezo / skleniti poznanstvo, prijateljsko razmerje
6. navadno z nedoločnikom določiti, kar se hoče, želi narediti
a) po premisleku: sklenil je oditi; trdno je sklenil, da vse pove / sam pri sebi, ekspr. v srcu kaj skleniti
b) po končani obravnavi, razpravi: na seji so sklenili pomembne stvari; soglasno so sklenili, da vztrajajo pri svojih zahtevah
● ekspr. z njimi je sklenil vse račune do njih nima več nobenih obveznosti; z njimi ne želi več imeti stikov; zastar. skleniti se v posvet zbrati se (v krogu)
♦ elektr. skleniti navitje; pravn. skleniti zakonsko zvezo poročiti se
    sklenívši zastar.:
    sklenivši roke, so začeli peti
    sklénjen -a -o:
    sklenjen obroč; sklenjena vrsta; pogodba je sklenjena; raziskava še ni sklenjena; sklenjeno je, da se vrnemo
    ●     ekspr. njegovo potovanje je sklenjena stvar odpotoval bo, ne da bi se o tem še kaj razpravljalo
    ♦     avt. sklenjena črta neprekinjena črta; geom. sklenjena krivulja; gozd. sklenjeni gozd gozd, v katerem se krošnje prekrivajo ali vsaj medsebojno dotikajo; prisl.: vojaška enota se je premikala sklenjeno
SSKJ²
sklénjenost -i ž (ẹ́)
značilnost sklenjenega: sklenjenost obroča / sklenjenost dogajanja
SSKJ²
sklénka -e ž (ẹ̄)
nar. zahodno ledena sveča: od streh visijo dolge sklenke
SSKJ²
sklenolúskavka -e ž (ú)
nav. mn., zool. ribe s kljunasto podaljšano glavo in trdimi, s sklenino prevlečenimi in med seboj povezanimi luskami, Chondrostei: jeseter in druge sklenoluskavke
SSKJ²
sklèp sklépa m (ȅ ẹ́)
1. gibljiv stik dveh ali več kosti: sklep mu je otekel, otrdel; boli, ekspr. trga ga v sklepih; poškodba sklepa; bolečine v sklepih; ekspr. biti trd v sklepih / ekspr. roka je skočila iz sklepa / čeljustni, kolčni, kolenski sklep
2. mesto, kjer se kaki členi, deli navadno gibljivo sklepajo, spajajo: okrepiti sklep; sklepi lesenega zložljivega metra / poskakovanje vagonov na sklepih tračnic
3. element, ki sklepa kake člene, dele: speti, zvezati s sklepi; aluminijasti, železni sklepi
4. navadno s prilastkom končna misel, ugotovitev kakega sklepanja, razmišljanja: sklep, da je govoril neresnico, je bil potrjen; priti do nenavadnega, zmotnega sklepa / iz uradnih izjav delati presenetljive sklepe; publ. potegniti iz razprave nekaj sklepov
// trditev, izjava, izpeljana iz dveh ali več trditev, izjav po pravilih logike: iz premis, trditev izpeljati sklep / knjiž. dedukcijski, indukcijski sklep
5. kar se sklene, določi
a) po premisleku: držati se svojega sklepa; pozabiti na vse dobre sklepe; ostati pri svojem sklepu / narediti trden sklep trdno skleniti
b) po končani obravnavi, razpravi: izglasovati, sprejeti sklep z večino glasov; prebrati sklepe seje, zborovanja; sklep o omejitvi uvoza / zapisnik sklepov
// pravn. pravni akt o posamezni zadevi pravne narave, izdan zlasti v postopku: izdati, podpisati sklep; sklep o dedovanju, priporu
6. konec1, zaključek: za sklep sezone uprizoriti komedijo / smrt je sklep življenja
7. sklenitev: doseči sklep pogodbe
♦ alp. sklep doline konec doline, kot; anat. kopitni sklep; kroglasti sklep s polkrogli podobno sklepno glavico in ustrezno ponvico; skočni sklep med golenico, mečnico in skočnico; filoz. logični sklep ki upošteva zakon logike; sklep silogizma; gozd. sklenjen gozdni sklep gozd, v katerem se krošnje prekrivajo ali vsaj medsebojno dotikajo; lit. sklep del literarnega dela, v katerem se dogajanje sklene, konča; med. vstaviti umetni sklep; otrdelost sklepa; vnetje sklepov; ptt pisemski sklep več v vrečo zloženih pisemskih pošiljk, ki se pošiljajo določeni pošti za nadaljnjo odpravo; žel. sklep vlaka konec vlaka, opremljen s sklepnim signalom
SSKJ²
sklepálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sklepanje: sklepalni postopek
♦ jezikosl. sklepalni veznik priredni veznik za izražanje sklepa prej povedanega; sklepalno priredje priredje, v katerem drugi stavek izraža sklep, izpeljan iz prvega
SSKJ²
sklépanec -nca m (ẹ̑)
etn. kovinski ženski pas zlasti pri gorenjski ljudski noši: prepasati se s sklepancem; srebrn sklepanec
● star. širok pas z medeninastim sklepancem z medeninasto zaponko
SSKJ²
sklépanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od sklepati: sklepanje obročev / sklepanje rok / sklepanje govorov z vzkliki / sklepanje kupčij, pogodb / sklepanje po govorjenju, podobnosti / učenec se je zmotil pri sklepanju, v sklepanju; logično sklepanje; sklepanje iz posameznega na splošno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sklépati1 -am nedov. (ẹ̑)
1. dajati konca česa skupaj, da nastane krožna, nepretrgana oblika: sklepati obroče; člen se sklepa s členom
// v zvezi z roka dajati, imeti končna dela rok skupaj, da s telesom tvorita krožno, nepretrgano obliko: sklepati roke okoli vratu, na hrbtu; krčevito sklepati roke / od začudenja sklepati roke; med molitvijo sklepati roke imeti jih v položaju, da se dlani in prsti dotikajo ali prepletajo
2. delati, da pridejo s konci povezani deli v celotni dolžini skupaj tako, da prehod ni mogoč: sklepati čeljusti
3. delati, da si členi, deli česa sledijo nepretrgano, brez presledkov, ki bi omogočali prehod: prijemali so se za roke in sklepali kroge / vojaške enote sklepajo obroč
4. končevati: sklepati govore z vzkliki / sklepati nov krog predavanj / na severni strani sklepa dolino skalna stena zapira / ekspr. sklepati svojo pot, svoje življenje umirati
5. navadno z glagolskim samostalnikom z izrazitvijo soglasja delati, da nastane kaj, kar koga povezuje s kom drugim: sklepati med seboj, s kom dogovore, kupčije, pogodbe / ta sporazum že dolgo sklepajo / sklepati s sovražnikom mir; sklepati poznanstva, prijateljska razmerja
6. na osnovi znanih podatkov prihajati z razmišljanjem, logičnim povezovanjem
a) do mogočih, verjetnih dejstev: iz vsega tega so sklepali, da bo odpotoval; po govorjenju sklepam, da je tujec
b) do novih spoznanj: da izračunamo, kdaj opravi isto delo petnajst delavcev, sklepamo takole; sklepa se po strogih logičnih pravilih / sklepati iz splošnega na posamezno
7. po končani obravnavi, razpravi določati, kar se hoče, želi narediti: sklepati o predlogu; sklepa se z večino glasov
● te gore sklepajo težko prehoden venec sestavljajo, tvorijo; ekspr. z družbo ga sklepajo tesne vezi povezujejo, družijo
    sklepáje :
    sklepaje koščene roke, je stala pred njim
    sklepajóč -a -e:
    sklepajoč roke, ga je poklical; sklepajoč iz znanega na neznano; sklepajoč po pismu, želijo, da pridete čim prej
SSKJ²
sklepáti2 sklépljem dov., sklêplji sklepljíte; sklêpal (á ẹ́)
z udarci kladiva stanjšati, izostriti rezilo: sklepati koso, srp; nekoliko, ponovno sklepati
♦ obrt. sklepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dati hrapavo površino
    sklepán -a -o:
    sklepana kosa
SSKJ²
sklépčen -čna -o prid. (ẹ̑)
ki glede na določeni kvorum udeležencev lahko sprejema sklepe: odbor, občni zbor je sklepčen
● zastar. sklepčni govor sklepni govor
♦ pravn. sklepčna sodba sodba, ki je logično utemeljena
SSKJ²
sklépčnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost sklepčnega: ugotoviti sklepčnost občnega zbora / za sklepčnost je potrebna večina glasov
SSKJ²
sklépec -pca m (ẹ̑)
nar. vzhodno žepni nož z enim pregibnim rezilom in lesenim ročajem; pipec: odpreti sklepec
SSKJ²
sklépen -pna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na sklep: sklepne kosti; sklepno tkivo / sklepni revmatizem
2. končen, zaključen: sklepni verzi soneta / sklepni pogovori med delegacijama; sklepna prireditev, slovesnost / sklepni govor
♦ anat. sklepni odrastek; sklepna glavica izbočeni konec kosti v sklepu; sklepna jamica, ponvica, skledica vbočeni konec kosti v sklepu; sklepna maz ali sklepna tekočina gosta tekočina v sklepih za zmanjšanje trenja; sklepna ovojnica tkivo, ki ovija sklep; ekon. sklepni račun skupek dokumentov, ki prikazujejo premoženjsko stanje, poslovni uspeh in navajajo podatke o poslovanju v določenem časovnem razdobju; zaključni račun; mat. sklepni račun račun, pri katerem se računa iz treh znanih količin četrta količina; žel. sklepni signal signal na zadnjem vagonu vlaka; sklepni vagon zadnji vagon vlaka, opremljen s signalno lučjo
SSKJ²
sklepetati gl. izklepetati
SSKJ²
sklépnica -e ž (ẹ̑)
adm. listina o sklenitvi posla: izdati sklepnico
SSKJ²
sklépnik -a m (ẹ̑)
1. um. središčni kamen, v katerem se stikajo rebra gotskih obokov: sklepnik na stropu; okraski na sklepniku; sklepnik in kapitel / figuralni, rozetni sklepniki / gotski sklepnik
2. vez, ki veže oba dela cepca: zamenjati sklepnik
♦ žel. delavec, ki zavira sklepni vagon
SSKJ²
sklerótičen -čna -o prid. (ọ́)
1. ki ima sklerozo: ta človek je zelo sklerotičen / sklerotični organ
2. ekspr. okorel, neživljenjski: sklerotični predpisi
SSKJ²
sklerótičnost -i ž (ọ́)
stanje sklerotičnega človeka: znaki sklerotičnosti / ekspr. idejna sklerotičnost okorelost, neživljenjskost
SSKJ²
sklerótik -a m (ọ́)
kdor ima sklerozo: pešanje spomina pri sklerotikih / ekspr. ne bodi tak sklerotik
SSKJ²
skleróza -e ž (ọ̑)
1. bolezenska otrdelost tkiva ali kakega organa: zaradi skleroze postati okorel, pozabljiv / skleroza ledvic, ožilja
♦ med. multipla skleroza bolezen centralnega živčevja, pri kateri telo v presledkih hromi
2. ekspr. pozabljivost, raztresenost: daje ga skleroza / nekatere politike muči skleroza – ne vedo, kaj so v preteklosti počeli in kaj so podpisali
3. ekspr. okorelost, neživljenjskost: duševna, idejna skleroza
SSKJ²
sklerózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sklerozo: sklerozni proces / sklerozen človek sklerotičen
SSKJ²
sklesati ipd. gl. izklesati ipd.
SSKJ²
skléstek -tka m (ẹ̑)
star. skleščena veja: nabirati sklestke
SSKJ²
skléstiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄)
1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: sklestiti smreko / sklestiti veje
2. ekspr. z močnim padanjem povzročiti škodo: toča je sklestila sadno drevje, vinograd
● miši so sklestile slamo uničile; sklestiti kostanj z drevesa sklatiti
    skléščen -a -o:
    skleščene veje
SSKJ²
skléšček -čka m (ẹ̑)
skleščena veja: nabirati skleščke; s skleščkom pobrskati po žerjavici
SSKJ²
sklíc -a m (ȋ)
1. glagolnik od sklicati: sklic poslancev državnega zbora / sklic posveta, zbora
2. pravn. doba, za katero je zakonodajno telo izvoljeno: ob koncu sklica / državni zbor prejšnjega sklica
SSKJ²
sklícanje -a s (í)
glagolnik od sklicati: sklicanje ljudi na sestanek / sklicanje seje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sklicátelj -a m (ȃ)
kdor kaj skliče, sklicuje: sklicatelj sestanka, shoda, zborovanja
SSKJ²
sklícati sklíčem dov., sklícala in sklicála (í ȋ)
1. izraziti željo, zahtevo
a) po prisotnosti več ljudi na kakem mestu: predstojnik jih je sklical; sklicati vaščane; sklicati zaposlene na sestanek / sklicati odbor na izredno sejo / sklicati posadko k orožju
b) z glagolskim samostalnikom po kaki dejavnosti, pri kateri je prisotnih več ljudi: predsednik skliče sejo; sklicati posvetovanje, sestanek, zbor volivcev
2. star. priklicati: komaj jo je sklical k oknu
3. star. zbuditi: mati ga je zgodaj sklicala; hitro vstani in še druge skliči / zakašljala je, da bi ga sklicala
    sklícan -a -o:
    sestanek bo sklican prihodnji teden
SSKJ²
sklicávati -am nedov. (ȃ)
sklicevati: sklicavati lovce; sklicavali so se z dogovorjenimi znaki / sklicavati sestanke / sklicavati se na svojo avtoriteto
SSKJ²
sklícen -cna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sklic: sklicni postopek / njihov sklicni znak je dim
SSKJ²
skliceválec -lca [sklicevau̯ca in sklicevalca] m (ȃ)
kdor koga ali kaj sklicuje, skliče: sklicevalec je sosedom na kratko povedal, kaj se je zgodilo / sklicevalec posvetovanja
SSKJ²
skliceválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sklicevanje: sklicevalni odbor / motil jih je premalo oseben, sklicevalen način njegovih odgovorov; sklicevalna opomba
♦ jezikosl. sklicevalna razlaga posredna razlaga
SSKJ²
sklicevánje -a s (ȃ)
glagolnik od sklicevati: sklicevanje volivcev / sklicevanje zborovanj / po dolgem sklicevanju so se le zbrali / sklicevanje na zakon
SSKJ²
skliceváti -újem nedov. (á ȗ)
izražati željo, zahtevo
a) po prisotnosti več ljudi na kakem mestu: sklicevati ljudi; sklicevati odbornike na sejo; vojaški obvezniki so se sklicevali celo noč / z bobnanjem sklicevati meščane; volkovi se sklicujejo v krdela
b) z glagolskim samostalnikom po kaki dejavnosti, pri kateri je prisotnih več ljudi: predsednik sklicuje seje; sklicevati posvetovanja, sestanke
    skliceváti se 
    1. s klicanjem drug drugemu sporočati svojo prisotnost kje: hodili so v večjih razmikih in se sklicevali, da se ne bi kdo izgubil
    2. v zvezi z na imeti, navajati kaj kot vzrok, razlog za svoje ravnanje, odločanje: sklicevati se na predpise, zakon / sklicevati se na svojo preteklost / sklicevati se na uglednega znanstvenika
    ♦     pravn. sklicevati se na imuniteto, prvorojenstvo
    skliceváje :
    bobnal je, sklicevaje meščane; to trdi, sklicevaje se na njegovo izjavo
    sklicujóč -a -e:
    to zahteva, sklicujoč se na svoje pravice; publ. agencija poroča, sklicujoč se na dobro poučene kroge
SSKJ²
sklistírati -am dov. (ȋ)
med. dati klistir: sklistirati bolnika
SSKJ²
sklíti sklíjem dov. (í)
vzkliti: seme sklije
SSKJ²
sklízast -a -o prid. (í)
nar. spolzek, drsen: sklizast kamen; sklizasta pot
SSKJ²
sklízav -a -o prid. (í)
nar. spolzek, drsen: sklizava pot
SSKJ²
sklízek -zka -o prid. (í) nar.
1. spolzek, drsen: spodrsnilo mu je na sklizkem kamnu; sklizek led / riba je sklizka
2. opolzek: sklizka šala
SSKJ²
sklízniti -em dov. (í ȋ)
nar. spodrsniti: sklizniti na razmočeni ilovici; brezoseb. skliznilo mu je in je padel
SSKJ²
skljúčenost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost sključenega: sključenost telesa
SSKJ²
skljúčiti -im dov. (ú ȗ)
povzročiti, da dobi hrbet ukrivljeno obliko: bolezen ga je sključila / trpljenje ga je sključilo
● zastar. sključiti noge skrčiti
    skljúčiti se 
    dobiti ukrivljen hrbet: vsa se je sključila od dela / hrbet se sključi; sključiti se v ramenih / zaradi strmine se je moral sključiti / sključil se je nad mizo
    skljúčen -a -o:
    sključen hrbet; sključen starec; biti ves sključen; sedeti sključen; sključen od dela, starosti; sključen v dve gubé; prisl.: sključeno hoditi
SSKJ²
skljúvati -am in skljújem tudi skljuváti skljúvam in skljújem dov., skljúval tudi skljuvál (ú; á ú)
s kljuvanjem poškodovati, uničiti: ptice so skljuvale grozdje
    skljúvan tudi skljuván -a -o:
    od kokoši skljuvano zelje; 
prim. izkljuvati
SSKJ²
sklobasáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. reči, povedati: radoveden sem, kaj bo sklobasal
SSKJ²
sklôbek -bka in sklôpek -pka m (ó)
star. klobčič: sklobek volne / sklobek protislovij
SSKJ²
sklobuštráti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. (govorno, miselno) zmešati, pomešati: vse dogodke je sklobuštral
    sklobuštrán -a -o:
    sklobuštrano pripovedovanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sklofutáti -ám dov. (á ȃ)
večkrat udariti, navadno s plosko roko: sklofutala jo je in zlasala
SSKJ²
sklokotáti -ám in -óčem dov. (á ȃ, ọ́)
nav. ekspr. klokotaje steči: voda je sklokotala po odtočni cevi / vino mu je sklokotalo po grlu
SSKJ²
sklòn sklôna m (ȍ ó)
jezikosl. oblika samostalniške ali pridevniške besede za posebne skladenjske vloge: samostalnik, pridevnik v prvem sklonu ednine / ujemati se v sklonu / odvisni sklon vsak od šestih sklonov razen imenovalnika
● zastar. strmi skloni gor strma pobočja; knjiž. cesta zavije pod primernim sklonom nagibom, naklonom
SSKJ²
sklonílo -a s (í)
jezikosl. končnica, ki izraža sklon; sklonska končnica: v besedi tetama je -ama sklonilo
SSKJ²
sklonína -e ž (í)
knjiž. pobočje, strmina: pot drži po sklonini
SSKJ²
sklonírati -am dov. (ȋ)
ustvariti identično kopijo izvirnega organizma ali stvari: sklonirati ovco / poskušali so sklonirati več vrst izumrlih živali
SSKJ²
skloníti sklónim dov. (ī ọ́)
premakniti zgornji del česa navzdol, proti tlom: ko je šel skozi vrata, je sklonil glavo; skloniti hrbet; skloniti glavo h komu, nad čim / labod je sklonil vrat; ekspr. pod težo snega so smreke globoko sklonile veje upognile / skloniti glavo v pozdrav; ob žalostni novici so se glave sklonile
● zastar. kaj ga je sklonilo, da je to storil nagnilo; na ukaz je molče sklonil glavo z gibom glave navzdol izrazil soglasje; ekspr. prej ali slej boš sklonil glavo se boš uklonil, vdal
    skloníti se 
    1. premakniti glavo, zgornji del telesa navzdol, zlasti naprej: sklonil se je in pobral kamen; sklonil se je, da bi zavezal čevelj; skloniti se nad zemljevid; skloniti se po poleno; skloniti se skozi okno / skloniti se pod težkim bremenom upogniti se
    2. zastar. vzdigniti se, vzravnati se: bolnik se je napol sklonil v postelji / skloniti se kvišku, pokonci
    ●     knjiž. dan se je sklonil zvečerilo se je; knjiž., ekspr. nihče se ni sklonil k meni mi ni pomagal; knjiž. mrak se je sklonil na zemljo zmračilo se je; ekspr. ko se je prižgala luč, se je takoj sklonil nad knjigo začel brati, študirati
    sklonívši star.:
    vstopil je, sklonivši glavo; sklonivši se k njemu, ga je tiho vprašal
    sklónjen -a -o:
    sklonjena drža, postava; s sklonjeno glavo, star. sklonjene glave je šel po cesti; sklonjen hoditi, sedeti
SSKJ²
skloníti se sklónem se dov. (ī ọ́)
nar. skloniti se sklonim se: sklone se in pobere kamen
SSKJ²
sklónjenost -i ž (ọ́)
stanje sklonjenega: sklonjenost telesa
SSKJ²
sklonljív -a -o prid. (ī í)
jezikosl. ki se da sklanjati: samostalniki so sklonljive besede
SSKJ²
sklonljívost -i ž (í)
jezikosl. lastnost, značilnost sklonljivega: sklonljivost besede
SSKJ²
sklónski tudi sklônski -a -o prid. (ọ̑; ȏ)
nanašajoč se na sklon: sklonska napaka / sklonske končnice
    sklónsko tudi sklônsko prisl.:
    sklonsko se ujemati
SSKJ²
sklòp sklópa in sklôpa m (ȍ ọ́, ó)
1. navadno s prilastkom več, navadno povezanih, združenih stvari, naprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: sedežni sklop; sklop elementov; sklop gospodarskih poslopij; sklop strojev / z oslabljenim pomenom obsežni sklopi gozdov
♦ geogr. gorski sklop
// več stvari, ki nastopajo skupaj in sestavljajo celoto: sklop predpisov; sklop problemov, vprašanj / miselni sklop / obravnavati teme v sklopih; programski sklop
// publ., v zvezi v sklopu izraža, da je kaj sestavni del kake celote: v sklopu države oblikovana pokrajinska enota; revija izhaja v sklopu časopisnega podjetja / z oslabljenim pomenom ti objekti niso bili planirani v sklopu petletnega plana v petletnem planu
2. glagolnik od sklopiti: priprava za sklop; sklop in razklop
// mesto, kjer se kaj sklopi: popraviti, pregledati sklop; sklopi in stikališča
3. jezikosl. beseda, nastala s sestavljanjem dveh ali več besed brez veznega samoglasnika: seveda, polčas in drugi sklopi / pridevniški, prislovni sklopi / soglasniški sklop skupina neposredno si sledečih soglasnikov v besedi, besedni zvezi
SSKJ²
sklópec in sklôpec -pca m (ọ̄; ó)
lov. železna past, ki zgrabi žival s čeljustmi; skopec1: nastaviti sklopec; lisica se je ujela v sklopec
SSKJ²
sklopek gl. sklobek
SSKJ²
sklópen -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sklop ali sklopitev: sklopni deli / sklopna vez
// obrt., navadno v zvezi z miza, postelja, sedež ki se da zložiti, tako da se dvigne, zavrti okoli vodoravnih tečajev: sklopni sedeži; sklopna postelja
SSKJ²
sklopítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od sklopiti: sklopitev cevi, delov
SSKJ²
sklopíti in sklópiti -im dov. (ī ọ̄)
1. s povezovalno napravo narediti, da je kaj skupaj, združeno: sklopiti cevi; sklopiti lokomotivo z vagonom
♦ elektr. sklopiti dva električna nihajna kroga
2. knjiž. zapreti: metulj je sklopil krila / sklopiti oči, usta / sklopiti mizo, posteljo, sedež zložiti, dati skupaj
    sklópljen -a -o:
    vagoni so sklopljeni; sklopljene veke
    ♦     obrt. sklopljeno okno dvojno okno, katerega krilna okvira se stikata
SSKJ²
sklópka -e ž (ọ̑)
strojn. priprava, s katero se združita ali ločita gnana in gonilna gred: izklopiti, vklopiti sklopko; zamenjati sklopko; pritisniti na sklopko; pedal sklopke; sklopka in menjalnik / elektromagnetna, hidravlična sklopka; lamelna, ploščata sklopka; torna sklopka pri kateri se prenaša vrtilno gibanje s trenjem
♦ avt. kolutna sklopka s kolutoma, ki ju vežejo sorniki ali čepi
SSKJ²
sklópljenje -a s (ọ̄)
glagolnik od sklopiti: sklopljenje cevi / sklopljenje oči
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sklopljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. zložljiv: sklopljiv meter; sklopljiv otroški voziček; sklopljiva miza
SSKJ²
skóba -e ž (ọ́)
obrt. polovici črke H podoben kos železa, lesa, ki se zabije, pritrdi, da kaj drži, spenja: potisniti zapah v skobo; okno se je napelo in palica ne seže v skobo / pritrditi cev s skobami na steno
// železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: s skobo pritrditi tram / tesarska skoba
// temu podoben del priprave z vijakom, ki kaj stisne, drži: stisniti letve s skobo / pritrditi mlinček za orehe s skobo na mizo
♦ les. skoba premakljiv, navadno železen klin na skobeljniku, s katerim se vpne obdelovani predmet; navt. sidrna skoba s sornikom za vezavo sidra in verige
SSKJ²
skobacáti se -ám se dov. (á ȃ)
nav. ekspr. kobacajoč priti: otrok se mu je skobacal na kolena / komaj se je skobacal izza mize; skobacati se s postelje / počasi se je skobacal, zastar. je skobacal v hišo / skobacati se na noge, pokonci vstati; prim. izkobacati se
SSKJ²
skobáliti se -im se dov. (ā ȃ)
ekspr. nerodno, okorno priti: skobaliti se s peči / skobaliti se na konja
SSKJ²
skóbast -a -o prid. (ọ́)
podoben skobi: skobast žebelj
SSKJ²
skôbčevka -e ž (ó)
samica skobca: skobčevka je zgrabila plen; skobec in skobčevka
♦ zool. papiga skobčevka papiga, ki prijetno cvrči in se dobro nauči oponašati govorjenje, Melopsittacus undulatus
SSKJ²
skôbec -bca m (ó)
1. manjša ptica ujeda s kratkimi okroglimi perutmi in dolgim repom, podobna kragulju: skobec kroži nad jaso; skobec je zgrabil goloba; razkropili so se kakor jata kokoši pred skobcem
2. železna past, ki zgrabi žival s čeljustmi; skopec1: nastaviti skobec; lisica se je ujela v skobec
SSKJ²
skóbelj -blja m (ọ̄)
knjiž. oblič, skobljič: sekira, žaga in skobelj
SSKJ²
skóbeljn -a -o [skobəljn] prid. (ọ̑)
nanašajoč se na skobelj: skobeljno rezilo / skobeljni stroj
♦ les. debelinski skobeljni stroj debelinski skobeljnik
SSKJ²
skóbeljnica -e [skobəljnica] ž (ọ̑)
knjiž. miza, v katero se pritrdi predmet, ki se skoblja; skobeljnik: skobljati na skobeljnici
SSKJ²
skóbeljnik -a [skobəljnik] m (ọ̑)
1. miza, v katero se pritrdi predmet, ki se skoblja: vpeti kos lesa v skobeljnik; skobljati deske na skobeljniku
2. les. stroj za skobljanje lesa: delati s skobeljnikom / debelinski, poravnalni, štiristranski skobeljnik
SSKJ²
skóbljanec -nca m (ọ̑)
nav. mn. odpadek lesa pri skobljanju: nasmetiti tla s skobljanci / leseni skobljanci
SSKJ²
skóbljanje -a s (ọ̑)
1. glagolnik od skobljati: skobljanje lesa; stroj za skobljanje
2. skobljanci: orodje je bilo pokrito s skobljanjem
SSKJ²
skóbljar -ja m (ọ̑)
delavec, ki skoblja les: podjetje sprejme kvalificiranega skobljarja
SSKJ²
skóbljati -am nedov. (ọ̑)
s skobljičem, skobeljnikom delati gladko, ravno: skobljati desko, vrata
    skóbljan -a -o:
    skobljane deske
SSKJ²
skóbljič -a m (ọ̑)
orodje za glajenje, obdelovanje lesa: zgladiti desko s skobljičem; rezilo skobljiča / ročni, strojni skobljič
♦ les. podplat skobljiča
SSKJ²
skobótovec -vca m (ọ̄)
bot. okrasni grm z elipsastimi listi in belimi, dišečimi cveti, Philadelphus coronarius: vejica skobotovca
SSKJ²
skóčen1 -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na skok: skočna sila / skočna razdalja
♦ anat. skočni sklep sklep med golenico, mečnico in skočnico
SSKJ²
skôčen2 tudi skóčen -čna -o prid., skôčnejši tudi skóčnejši (ó ō; ọ̑)
1. ki se premika v skokih: skočna srna / skočen konj
2. star. poskočen: skočen človek / biti skočnih nog, pet / skočen napev
♦ vet. ta merjasec je skočen je sposoben za skok
SSKJ²
skôčimóžek -žka m (ō-ọ̑)
cepetavček, možicelj capljač: otroku je delal kartonaste skočimožke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skočíti skóčim dov. (ī ọ̑)
1. z odrivom, zlasti z nogami, se oddaljiti od podlage: skočil je, da bi dosegel veje; skočil je dovolj visoko, da ga vrv ni zadela / skočiti iz jame, z drevesa; skočiti čez ograjo; skočiti na premikajoči se vlak / skočiti v vodo / kopalec je skočil na glavo, na noge / skočiti s padalom / obupal je in skočil skozi okno s skokom skozi okno naredil samomor
// s takim odrivom opraviti določeno pot po zraku: vsak smučar, tekmovalec skoči trikrat / skočiti pet metrov
2. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivom se hitro pojaviti: ob letalskem napadu so vsi skočili s ceste v gozd; skočiti k ranjencu / skočil je na kolo in se odpeljal s takim odrivom se usedel nanj; daj, skoči za njim hitro steci
3. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivom zelo hitro vstati: ob trkanju je skočil iz postelje, izza mize; skočiti kot ris / skočiti na noge; skočiti kvišku, pokonci / ko je to slišal, je kar skočil
4. nav. ekspr. z odrivom, z določenim namenom se premakniti v položaj, kot ga izraža določilo: dva moška sta skočila nanj; vsa vesela mu je skočila okrog vratu / pes je skočil v tujca / nasprotnik jim je skočil v hrbet
5. ekspr., s prislovnim določilom za kratek čas hitro se oddaljiti, oditi kam z namenom, kot ga izraža določilo: samo po kruh, v trgovino skočim; kar počakaj, telefonirat je skočil / skočiti na kratek obisk; za dva dni je skočil v Celovec
6. ekspr. hitro, nenadoma se po zraku oddaljiti od podlage: spet je skočila iskra / plamen je skočil na sosednjo hišo
7. ekspr. zaradi zunanje sile, sunka se premakniti iz določenega položaja in se vanj več ne vrniti: ob eksploziji so vrata skočila s tečajev / roka mu je skočila iz sklepa; vlak je skočil s tira je iztiril; ročica je skočila nazaj
8. ekspr. povečati se, narasti: cene prevoza so spet zelo skočile
● ekspr. od presenečenja so mu hotele oči skočiti iz jamic zelo je izbuljil oči; ekspr. od jeze, veselja bi iz kože skočil zelo sem jezen, vesel; ekspr. ne boš dobil tega, pa če iz kože skočiš če se še bolj jeziš; če si še tako prizadevaš; ekspr. mislil sem, da je svet skočil s tečajev da se je zgodilo kaj zelo hudega; ekspr. skočiti komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; ekspr. srce mu je skočilo v hlače zbal se je, izgubil pogum; ekspr. skočiti v hlače, v obleko hitro se obleči; ekspr. skočiti v zakonski jarem poročiti se; ekspr. kako je bilo? so nestrpno skočili vanjo so jo nestrpno vprašali; ekspr. skočila bi v ogenj zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; ekspr. iz zime smo kar skočili v pomlad zelo hitro prešli; ekspr. po neumnosti sem skočil v to nehote prišel, se zapletel; ekspr. skočiti si v lase spreti se; stepsti se
♦ šport. skočiti v daljino, v višino
    skočívši star.:
    zavpil je, skočivši na tla
SSKJ²
skočljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. pohoten: skočljiv moški
SSKJ²
skóčnica -e ž (ọ̑)
anat. nartnica med golenico, mečnico in petnico: petnica, skočnica in druge nartnice
SSKJ²
skočník -a m (í)
nar. zahodno večji kamen, skala v strugi potoka ali reke, ki povzroča brzico, manjši slap: potok teče čez številne skočnike
SSKJ²
skočnína -e ž (ī)
vet. plačilo, ki ga dobi lastnik samca za skok: dati, plačati skočnino / skočnina za bika, psa
SSKJ²
skôčnost tudi skóčnost -i ž (ó; ọ̑)
star. poskočnost: občudoval je njegovo mladostno skočnost
♦ vet. sposobnost samca za skok
SSKJ²
skodéla -e ž (ẹ̑)
manjša nizka, okrogla posoda
a) za serviranje hrane: jesti iz skodele; keramična, pločevinasta skodela; skodele in skodelice / vojaška skodela
b) navadno s prilastkom za kaj sploh: brivska skodela; skodela na tehtnici
// pog. vsebina skodele: popiti skodelo mleka
SSKJ²
skodélica -e ž (ẹ̑)
majhna nizka, okrogla posoda
a) navadno z ročajem, za serviranje hrane: pomiti skodelice / čajna, kavna skodelica; kljunasta skodelica s podaljškom za lažje zlivanje tekočine; skodelica za juho, kompot
b) navadno s prilastkom za kaj sploh: brivska skodelica; skodelici na tehtnici
// pog. vsebina skodelice: popiti dve skodelici čaja
♦ teh. ležajna skodelica vsak od dveh polkrožnih delov drsnega ležaja
SSKJ²
skodéličast -a -o prid. (ẹ̑)
podoben skodelici: skodeličasti kozarci
SSKJ²
skódla -e ž (ọ̑)
kalana deščica za pokrivanje streh: streho so pokrili s skodlami; jelove, macesnove, smrekove skodle / klati skodle / klati, žagati les v skodle
SSKJ²
skódlar -ja m (ọ̑)
izdelovalec skodel: skodlarji in tesarji
// kdor se (poklicno) ukvarja s pokrivanjem, popravljanjem streh s skodlami:
SSKJ²
skódlast -a -o prid. (ọ̑)
ki je iz skodel: lesena hiša s skodlasto streho
SSKJ²
skódlica -e ž (ọ̑)
manjšalnica od skodla: lesena, s skodlicami pokrita koča
SSKJ²
skódrati -am dov. (ọ̑)
narediti, izoblikovati komu kodre: pri frizerju so jo lepo skodrali / skodrati lase; pren., ekspr. veter je skodral gladino jezera
    skódrati se 
    dobiti obliko kodrov: lasje so se mu skodrali / listje se je skodralo
    skódran -a -o:
    skodrani lasje; imeti glavo skodrano
SSKJ²
skódrčati -am in skodrčáti -ám dov. (ọ̑; á ȃ)
zastar. zmršiti, skuštrati: z roko komu skodrčati lase; brada se mu je skodrčala / misli so se mu skodrčale
    skódrčan in skodrčán -a -o:
    skodrčana brada
SSKJ²
skójevec -vca m (ọ̑)
od 1919 do 1948 član Zveze komunistične mladine Jugoslavije [SKOJ]: bil je izkušen skojevec; sestanki skojevcev
SSKJ²
skójevka -e ž (ọ̑)
od 1919 do 1948 članica Zveze komunistične mladine Jugoslavije [SKOJ]: postati skojevka
SSKJ²
skójevski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na skojevce ali Zvezo komunistične mladine Jugoslavije [SKOJ]: skojevska akcija / skojevski sestanek
SSKJ²
skòk skóka in skôka m (ȍ ọ́, ó)
1. glagolnik od skočiti:
a) skok čez potok, skozi okno / skok z mesta, z naletom; skok na glavo, na noge; skok naprej, vstran / teči v dolgih skokih; ekspr. z enim skokom je bil iz hiše, pri oknu / v skoku ujeti žogo / pri tretjem skoku se je poškodoval / narediti, publ. izvesti skok
b) še skok po časopis, pa se vrnem domov / iti na kratek skok k sosedu na kratek obisk
// razdalja, višina, ki se doseže z odrivom od podlage: izmeriti skok; drugi skok je bil zelo visok
// nav. ekspr., v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: hoditi skok pred drugimi; cilj je samo še skok daleč
2. ekspr., navadno s prilastkom hitro, nenadno povečanje: skok cen, proizvodnje; skoki in padci temperature naraščanje / publ. država je naredila velik gospodarski skok je v kratkem času gospodarsko zelo napredovala, se razvila
3. ekspr., navadno s prilastkom nenaden prehod z ene stvari na drugo brez neposredne notranje povezanosti: miselni skoki / za ta film so značilni veliki časovni skoki
4. star., v prislovni rabi, s predlogom zelo hitro: na skok je bil fant na drevesu; ubogati na skok / v enem skoku se je spremenil nenadoma / jezditi skok na skok; zastar. jezditi na skok na splav
5. star. galop: skok je konja utrudil; pognati v skok; prijezditi v skoku
● ekspr. tu ima reka kar precejšen skok padec; star. zaigrati za skok za ples, zlasti poskočen; ekspr. vedela je za njegove skoke čez plot za nezvestobo v zakonu
♦ alp. preplezati skok mesto, zlasti večje, kjer se gorsko pobočje zelo strmo, navpično prelomi; šport. dvojni skok; levji skok preval letno; smrtni skok premet prosto, zlasti z višine; skok čez konja, kozo preskok čez konja, kozo; skok v daljino atletska disciplina, pri kateri se skače v vodoravni, v višino v navpični smeri; skok ob palici ali s palico atletska disciplina, pri kateri se skače čez letvico s pomočjo palice; skok z elastiko skok v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo; skoki v vodo; skok s padcem; prvak v smučarskih skokih; tur. skok čez kožo tradicionalna prireditev na praznik rudarjev, združena z obrednim sprejemanjem novih članov med rudarje; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. biti sposoben za skok biti sposoben skočiti, dvigniti se v položaj, ki omogoča paritev
SSKJ²
skókec in skôkec -kca m (ọ̑; ō)
1. nav. ekspr. manjšalnica od skok: hitri kobiličji skokci / do morja je le še skokec
2. priprava v obliki platnenega sedeža na elastičnih vrveh za poskakovanje otroka, preden shodi: dojenček v skokcu; skokec in hoduljica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skókica in skôkica -e ž (ọ̑; ō) šalj.
1. bolha: tu lahko dobiš še kako skokico; skokice in lazice
2. žabica: loviti po mlakah skokice
SSKJ²
skokodakati gl. izkokodakati
SSKJ²
skókoma in skôkoma prisl. (ọ̑; ō)
knjiž. v skokih: skokoma se bližati gozdu / narava ne gradi skokoma / proizvodnja napreduje skokoma
// v skoku, z enim skokom: jezdec je bil skokoma v sedlu
SSKJ²
skokonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž.
1. ki se premika v skokih: skokonoge kobilice, žabe / skokonogi jeleni
2. poskočen: takrat sem bil še skokonog
SSKJ²
skokòt -ôta m (ȍ ó)
knjiž. galop: pognati konja v skokot
SSKJ²
skokovít -a -o prid. (ȋ)
ekspr. ki se pojavlja v skokih: skokovito premikanje / skokovit napredek; skokovite temperaturne spremembe; skokovito naraščanje cen
    skokovíto prisl.:
    cene skokovito naraščajo; skokovito se razvijati
SSKJ²
skokovítost -i ž (ȋ)
ekspr. lastnost, značilnost skokovitega: skokovitost razvoja
SSKJ²
skolčiti gl. izkolčiti
SSKJ²
skolébati se -am se dov. (ẹ̄)
ekspr. s težavo vstati: vse jo boli, da se komaj skoleba iz postelje / skolebati se pokonci
SSKJ²
skoléhati se -am se in skoléhati -am tudi izkoléhati se -am se in izkoléhati -am dov. (ẹ́ ẹ̄) star.
1. ozdraveti, pozdraviti se: dolgo je bil bolan, zdaj pa se je le skolehal; ranjenec se je kmalu skolehal
2. s težavo vstati: skolehal se je iz postelje / skolehati se na noge, pokonci
SSKJ²
skolióza -e ž (ọ̑)
med. ukrivljenost hrbtenice vstran: skolioza v prsnem predelu
SSKJ²
skôlke skôlk [skou̯ke] ž mn. (ó ȏ)
zastar. mrtvaški oder: ležati na skolkah
SSKJ²
skolobáriti se -im se dov. (á ȃ)
ekspr. pojaviti se v obliki kolobarjev: iz sobe se je skolobaril dim
SSKJ²
skomandírati -am dov. (ȋ)
nižje pog. dobiti, priskrbeti: skomandirati komu podporo, službo; zelo je pripraven, vse skomandira
SSKJ²
skombinírati -am dov. (ȋ)
1. narediti, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestaviti, združiti: skombinirati opremo iz različnih kosov pohištva / lepo skombinirati barve
2. ekspr. izmisliti si, domisliti se: včasih skombinira zelo čudne reči; zdi se, da si je vse to le skombiniral / kmalu so skombinirali, zakaj je prišel v vas dognali, ugotovili
    skombiníran -a -o:
    vse je domiselno skombinirano
SSKJ²
skomercializíranost -i ž (ȋ)
publ. lastnost, značilnost skomercializiranega: skomercializiranost turistične dejavnosti / skomercializiranost športa
SSKJ²
skomercializírati -am dov. (ȋ)
publ. uvesti trgovska, trgovinska načela v kaj: skomercializirati turistično dejavnost; gostinstvo se je zelo skomercializiralo / skomercializirati kulturo, šport
    skomercializíran -a -o:
    živeti sredi skomercializiranega sveta; skomercializirana kinematografija
SSKJ²
skomíg -a m (ȋ)
gib ramen, s katerim se navadno kaj izrazi: odgovoril je z rahlim skomigom / skomig z rameni
SSKJ²
skomíganje -a s (ī)
glagolnik od skomigati: odgovoril je s skomiganjem / skomiganje z rameni
SSKJ²
skomígati -am nedov. (ī)
1. z rameni delati gibe navzgor in navzdol: skomigati iz živčnosti
2. z gibi ramen navzgor in navzdol izražati nevednost, nezanimanje, dvom: kaj skomigaš, vse to je res / ni hotel jasno odgovoriti, samo skomigal je z rameni
    skomigajóč -a -e:
    skomigajoč je odšel iz sobe
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skomígniti -em dov. (í ȋ)
1. z rameni narediti gib navzgor in navzdol: skomigniti od živčne napetosti
2. z gibom ramen navzgor in navzdol izraziti nevednost, nezanimanje, dvom: na vprašanje je le skomignil / nič ni rekel, samo skomignil je z rameni
SSKJ²
skomigováti -újem nedov. (á ȗ)
skomigati: na njegova vprašanja je le skomigoval / skomigovati z rameni
SSKJ²
skomína -e ž (í) nav. mn.
1. kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: dobiti, imeti skomine po nezrelem grozdju, jabolkih / že ob pogledu na trpke lesnike so se mu delale skomine
// temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: če praskaš po pločevini, dobim skomine
2. ekspr. zelo velika želja po čem: spravil je uro v žep, da otroku ne bi delala, vzbujala skomin / s skominami je pomislil na večerjo; obšle so ga skomine po borovnicah / pregnati komu skomine po tuji zemlji
SSKJ²
skomínast -a -o prid. (í)
nanašajoč se na skomino: skominasti zobje / po nezrelih hruškah je imel v ustih še nekaj časa trpek, skominast okus / nezrelo sadje je zelo skominasto
SSKJ²
skomínati -am nedov. (í)
1. brezoseb. imeti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: če jem nezrelo grozdje, me skomina; po jabolkih jo skomina; skomina ga po zobeh / v osebni rabi zobje me skominajo
// imeti temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: ne praskaj po zarjaveli pločevini, ker me skomina; ko je gledal, kako nerodno seka, ga je kar skominalo
2. povzročati kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: limone marsikoga skominajo
// povzročati temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: sintetične tkanine jo skominajo
3. brezoseb., ekspr. čutiti željo po čem: vedno ga je skominalo po slavi; prav skomina ga, da bi jo vprašal / skominalo jo je po koščku domače potice; skominalo se mu je po prijateljih / že dolgo ga skomina po sosedovem gruntu
SSKJ²
skomínav -a -o prid. (í)
ki povzroča, vzbuja skomine: skominavo škripanje vrat
SSKJ²
skomízg -a m (ȋ)
skomig: odgovorila mu je s skomizgom
SSKJ²
skomízganje -a s (ī)
skomiganje: njegovo predrzno smehljanje in skomizganje
SSKJ²
skomízgati -am nedov. (ī)
skomigati: presedal se je in nervozno skomizgal / na vsa vprašanja je samo skomizgal
    skomizgajóč -a -e:
    skomizgajoč z rameni, je opazoval prepir
SSKJ²
skomízgniti -em dov. (í ȋ)
skomigniti: na vprašanje je le skomizgnil / začudeno ga je pogledala in skomizgnila z rameni
SSKJ²
skomizgováti -újem nedov. (á ȗ)
skomigati: ob njegovih besedah je le skomizgoval / ljudje so se čudili in skomizgovali z rameni
SSKJ²
skomízniti -em dov. (í ȋ)
skomigniti: v odgovor je le skomiznil / skomizniti z rameni
SSKJ²
skomljáti -ám nedov. (á ȃ)
star. mrmrati, momljati: starka je nekaj tiho skomljala; skomljati sam zase
● star. skomljali so, kako stradajo tožili, tarnali; star. skomljati po čem imeti močno željo po čem
SSKJ²
skomplicírati -am dov. (ȋ)
narediti kaj težavno, težje rešljivo, zaplesti: elementarne nesreče so položaj v državi skomplicirale; situacija se je skomplicirala
// narediti kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: vedno vse skomplicira
SSKJ²
skomponírati -am dov. (ȋ)
1. ustvariti, napisati glasbeno delo, skladbo, zložiti: skomponirati opero / to popevko je skomponiral posebej zanjo
// ekspr. ustvariti, napisati umetniško delo sploh: skomponiral je več novel
2. knjiž. sestaviti, zložiti: umetnik je skomponiral spomenik iz različnih figur / skomponirati pesniško zbirko po artistični zahtevnosti
    skomponíran -a -o:
    skomponirana pesem; domiselno skomponirane telovadne vaje
SSKJ²
skompostírati -am dov. (ȋ)
povzročiti, narediti, da se kaj spremeni v kompost: skompostirati plevel in listje
SSKJ²
skônca1 prisl. (ó) star.
1. od začetka, na začetku: skonca je molčal, potem se je pa le oglasil / jama je skonca tako visoka, da lahko stojiš
2. na koncu, ob koncu: bodice so skonca rdeče
SSKJ²
skônca2 predl. (ó)
star., z rodilnikom na koncu, ob koncu: stala sta skonca njive
SSKJ²
skôncem predl. (ó)
star., z rodilnikom na koncu, ob koncu: sestra je slonela skoncem postelje
SSKJ²
skôncema1 prisl. (ō)
star. na koncu: hiša ima skoncema tri okna / palica je padla skoncema na tla s koncem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skôncema2 predl. (ō)
star., z rodilnikom na konec: usedel se je skoncema mize in opazoval ljudi / stal je skoncema postelje na koncu, ob koncu
SSKJ²
skoncentríranost -i ž (ȋ)
značilnost skoncentriranega: skoncentriranost delavstva v velikih industrijskih središčih / miselna skoncentriranost
SSKJ²
skoncentrírati -am dov. (ȋ)
povečati količino, množino česa na določenem mestu, območju; osredotočiti, nakopičiti: poveljstvo je skoncentriralo čete v bližini nasprotnikovih položajev; skoncentrirati industrijo v severnem delu države / ves kapital se je skoncentriral v rokah peščice ljudi
// združiti na enem mestu, usmeriti v središče: skoncentrirati funkcije / skoncentrirati pozornost
● publ. skoncentrirati napore v izgradnjo boljših odnosov zelo si prizadevati, se potruditi za boljše odnose
    skoncentrírati se 
    (miselno) se zbrati, osredotočiti se na kaj: učenec se ni mogel skoncentrirati; skoncentrirati se pri delu, pred nastopom
    // v zvezi z na usmeriti prizadevanje, aktivnost: skoncentrirati se na vožnjo
    skoncentríran -a -o:
    čete so bile skoncentrirane ob meji
SSKJ²
skončáti -ám dov. (á ȃ)
končati: če mu bomo pomagali, bo prej skončal; skončati začeto delo / skončati nalogo, pismo / skončati šolo, študij dokončati / skončal je v ječi / skončal je na vislicah umrl / razprava se bo kmalu skončala / vse se je srečno skončalo
    skončán -a -o:
    sestala sta se po skončanem pouku; skončano delo
SSKJ²
skončávati -am nedov. (ȃ)
star. končevati: skončavati svoje delo / skončavati šolo / poletje se skončava / pot se skončava pod hribom
SSKJ²
skônčen -čna -o prid. (ó)
ki je, se nahaja na koncu: skončna deska; skončna stopnica je slabo pribita / skončna okna na stranski steni
SSKJ²
skončeváti -újem nedov. (á ȗ)
star. končevati: dela že skončujejo / s temi besedami skončuje poročilo / zima se že skončuje / steza se skončuje malo pod vrhom
SSKJ²
skončníca -e ž (í)
star. čelna deska postelje; končnica: zadel je ob skončnico; lepo rezljana skončnica / skončnica postelje
● star. poslikane skončnice panjske končnice
SSKJ²
skonstruíranost tudi izkonstruíranost -i ž (ȋ)
ekspr. lastnost, značilnost skonstruiranega: moti skonstruiranost zgodbe; nekatere novele puščajo vtis skonstruiranosti / skonstruiranost obtožb
SSKJ²
skonstruírati -am tudi izkonstruírati -am dov. (ȋ)
1. uresničiti svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: skonstruirati napravo, stroj / skonstruiral je nov tip avtomobila
// sestaviti, narediti: zvočnike je sam skonstruiral / skonstruirati nove predpise; tak sistem nagrajevanja so si sami skonstruirali
2. ekspr. neprepričljivo, slabo napisati, opisati: pisatelj je zgodbo preveč skonstruiral / vse obtožbe so skonstruirali so si jih izmislili; to si je skonstruiral v svojih možganih
    skonstruíran tudi izkonstruíran -a -o:
    za dirke skonstruiran avtomobil; skonstruiran jezik; značaj glavnega junaka je problematičen in skonstruiran; skonstruirana zgodba
    ●     ekspr. skonstruiran konflikt umetno izzvan
SSKJ²
skónto -a m (ọ̑)
ekon. zmanjšanje prodajne cene; popust: dati, odobriti skonto; desetodstotni skonto / blagajniški skonto zmanjšanje prodajne cene pri takojšnjem plačilu; blagajniški popust
SSKJ²
skóntro -a m (ọ̑)
fin., do 1945 pomožna knjiga za vpisovanje knjigovodskih podatkov: pregledati skontro
SSKJ²
skonvencionalizírati -am dov. (ȋ)
knjiž. narediti konvencionalno: skonvencionalizirati umetnost
    skonvencionalizíran -a -o:
    skonvencionalizirana simbolika
SSKJ²
skóp -a -o stil. -ó in skòp skôpa -o prid. (ọ̑ ọ́; ȍ ó)
1. ki nerad ali sploh ne daje, porablja, zlasti denar: skop človek; tako je skopa, da še sama sebi nič ne privošči; varčen in skop
// ekspr., navadno v povedni rabi, navadno z orodnikom ki daje, porablja zelo malo tega, kar izraža dopolnilo: biti skop z denarjem, s plačilom; gospodar je bil skop z vinom / skop z odobravanjem; je skop s pohvalo redko koga, kaj pohvali / igralec je bil skop v gibih, njegova razburjenost se je kazala le v glasu
2. ekspr. po količini, kakovosti komaj zadosten, zadovoljiv: poslali so jim le nekaj skopih podatkov; te informacije so preveč skope; poročilo je kratko in skopo / ob tako skopih letinah so se težko preživljali / sobo je razsvetljevala skopa svetloba slaba, medla
// ki se pojavlja v zelo majhni meri: odzdravil mu je le s skopim nasmeškom / hoteli so jim kratiti še tiste skope pravice, ki so si jih priborili redke
// z izrazom količine ki ne dosega točne mere; slab: dobil je samo skopo polovico premoženja; privoščili so si le skopo urico oddiha
● ekspr. v nekaj skopih besedah, stavkih mu je sporočila svojo odločitev kratkih; ekspr. bil je še bolj skopih besed kot navadno še bolj redkobeseden; ekspr. skopa kraška zemlja nerodovitna; ekspr. biti skop v besedah, v govorjenju, z besedami redkobeseden
    skópo in skôpo in skopó prisl.:
    skopo se nasmehniti, odgovoriti, poročati; skopo odmerjen čas, prostor; skopo osvetljena ulica
SSKJ²
skopáriti -im nedov. (á ȃ)
nerad ali sploh ne dajati, porabljati, zlasti denar: vse življenje je skoparil; grabiti in skopariti / ob vsaki priložnosti skopari / kadar je bilo treba pomagati revežem, ni skoparila je bila zelo radodarna
// navadno z orodnikom dajati, porabljati zelo malo tega, kar izraža dopolnilo: skopariti z denarjem, s plačilom; skopariti pri gorivu, z materialom / v razburjenosti ni skoparil z obtožbami marsičesa jih je obtoževal; skopari s pohvalo redko koga, kaj pohvali; skopariti s priznanjem
● ekspr. vsega je imela dovolj, ne bi ji bilo treba tako skopariti varčevati; ekspr. pri njej narava ni skoparila zelo je lepa, pametna; ekspr. skopariti s časom zelo gospodarno porabljati razpoložljivi čas
SSKJ²
skopárjenje -a s (á)
glagolnik od skopariti: zoprno ji je bilo njegovo skoparjenje
SSKJ²
skópati1 tudi skopáti -am in -ljem dov. (ọ́ á ọ́)
v vodi odstraniti umazanijo s telesa: skopati otroka; skopati se v topli vodi / skopati konje v reki
    skópan -a -o:
    ni še skopan
SSKJ²
skopáti2 skópljem tudi -ám dov., skôplji skopljíte tudi skôpaj skopájte; skôpal (á ọ́, ȃ)
s kopanjem odstraniti: skopati vrhnjo plast zemlje
    skopáti se ekspr.
    1. s težavo priti kam: počasi se je skopal na peč / skopati se na noge, pokonci s težavo vstati
    2. v zvezi z na, nad ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu; napasti1: vsi so se skopali nanj / v članku se je spet skopal nad sodobno pesništvo; 
prim. izkopati
SSKJ²
skopčáti -ám dov. (á ȃ)
zastar. zvezati, speti2: skopčati konju noge
SSKJ²
skôpec1 -pca m (ó)
lov. železna past, ki zgrabi žival s čeljustmi: nastaviti skopec; lisica se je ujela v skopec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skópec2 in skôpec -pca m (ọ̄; ó)
skopljenec
SSKJ²
skópec3 in skôpec -pca m (ọ̄; ō)
zastar. skop človek: skopec in oderuh
SSKJ²
skopíčiti -im dov. (í ȋ)
zastar. nakopičiti: skopičiti kamenje / skopičiti denar
● knjiž. iz teh plinov naj bi se skopičila nebesna telesa nastala z združitvijo, spojitvijo
SSKJ²
skopírati -am dov. (ȋ)
povzročiti, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj: skopirati načrt
♦ fot. narediti neposreden odtis negativa v pozitiv ali pozitiva v negativ; tisk. s fotokemičnim postopkom neposredno prenesti negativ ali pozitiv na kovinsko ploščo
SSKJ²
skopítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od skopiti: posledice skopitve
SSKJ²
skópiti -im, tudi skopíti in skópiti -im dov. (ọ́ ọ̄; ī ọ́)
odstraniti spolne žleze: nekaj bikov, žrebcev so določili za pleme, druge pa so skopili / skopiti človeka
    skópljen -a -o:
    skopljen petelin, žrebec
SSKJ²
skópljati -am nedov. (ọ́)
odstranjevati spolne žleze: skopljati prašiče
SSKJ²
skópljenec -nca m (ọ̄)
kdor je skopljen: harem so čuvali skopljenci / plemenski žrebci in skopljenci; pren., ekspr. duševni skopljenci
SSKJ²
skópljenje -a s (ọ̄)
glagolnik od skopiti: posledice skopljenja / skopljenje merjascev
SSKJ²
skópljenski -a -o prid. (ọ̄)
tak kot pri skopljencih: skopljenski glas
SSKJ²
skópljenstvo -a s (ọ̄)
lastnost, značilnost skopljencev: zaradi skopljenstva je bil zaznamovan
SSKJ²
skopnéti -ím dov. (ẹ́ í)
nav. 3. os., navadno v zvezi s sneg z manjšanjem količine prenehati biti, obstajati: sneg je že skopnel; brezoseb. ko je skopnelo, so začeli z delom na polju / megla v dolini še ni skopnela; pren., ekspr. prihranki so mu čez noč skopneli; njegova slava je kmalu skopnela
● ekspr. kar skopnela je v hišo zelo hitro odšla
// ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik: jeza mu še ni skopnela; upanje, da se vrne, mu je po tem dogodku skopnelo
    skopnèl in skopnél -éla -o:
    skopnel denar; skopnel sneg
SSKJ²
skopobeséden -dna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. redkobeseden: postal je zelo skopobeseden
// ki obsega malo besed: skopobesedne izjave
SSKJ²
skopolamín -a m (ȋ)
farm. alkaloid, ki pomirja in razširja zenice: injekcije skopolamina; očesne kapljice s skopolaminom
SSKJ²
skoporít -a -o prid. (ȋ ī)
slabš. skop: ne bodi tako skoporit; skoporita ženska
SSKJ²
skoporítec -tca m (ȋ)
slabš. skop človek: ne mara tega skoporitca
SSKJ²
skoporítiti -im nedov. (í ȋ)
slabš. skopariti: zadnja leta je še bolj skoporitil / skoporititi z vinom
SSKJ²
skoporítnež -a m (ȋ)
slabš. skop človek: kakšen skoporitnež
SSKJ²
skoporítnica -e ž (ȋ)
slabš. skopa ženska: ta ženska je velika skoporitnica
SSKJ²
skoporítnik -a m (ȋ)
slabš. skop človek: ne bodi tak skoporitnik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skoporítost -i ž (ī)
slabš. skopost: zaradi skoporitosti ni priljubljen
SSKJ²
skopóst tudi skópost tudi skôpost -i ž (ọ̑; ọ́; ó)
lastnost, značilnost skopega človeka: očitati komu skopost; znan je po svoji grabežljivosti in skoposti / iz skoposti si še jesti ne upa / ekspr. skopost podatkov otežuje proučevanje tega obdobja
SSKJ²
skoprnéti -ím tudi izkoprnéti -ím dov., tudi skoprnì tudi izkoprnì (ẹ́ í)
1. ekspr. zaradi močnega čustva postati nemočen, brezčuten, mrtev: skoprnela bo, če ga ne bo / skoprneti od ljubezni, sreče; od žalosti bo še skoprnel; pren. srce mu hoče skoprneti
2. star. zelo se zbati, odreveneti (od strahu): kar skoprnel je pred gospodarjem / skoprneti od strahu
// zastar. izhirati, oslabeti: skoprneti od lakote, žeje
SSKJ²
skoprnévati -am tudi izkoprnévati -am nedov. (ẹ́)
ekspr. zaradi močnega čustva postajati nemočen, brezčuten, mrtev: dekle je kar skoprnevalo, ko ga je poslušalo / skoprnevati od ljubezni, sreče
● star. skoprnevati od strahu zelo se bati, dreveneti; skoprnevati po fantu koprneti; zastar. vedno bolj skoprneva hira, slabi
SSKJ²
skopúh -a m (ū)
skop človek: imeti koga za skopuha; skopuhi in zapravljivci
SSKJ²
skopúlja -e ž (ú)
skopa ženska: nihče ne mara te brezsrčne skopulje
SSKJ²
skopúšen -šna -o prid. (ū)
nekoliko skop: imeti koga za skopušnega
SSKJ²
skopúški -a -o prid. (ū)
1. značilen za skopuhe: skopuško ravnanje, varčevanje
2. skop: kako je skopuška
SSKJ²
skopúštvo -a s (ȗ)
skopost: bil je znan po svojem skopuštvu / vsi so obsojali to brezobzirno skopuštvo skopuško ravnanje
SSKJ²
skôraj člen. (ō)
1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri: skupaj sta delala skoraj deset let; mesto ima skoraj milijon prebivalcev; skoraj nič ne vemo o tem; porabili smo skoraj toliko kot lani; bala se je skoraj še bolj kot prej / skoraj nikogar od navzočih nisem poznal; oglasil se je skoraj vsak večer; ustavili smo se skoraj v vsaki vasi; skoraj v vseh ali v skoraj vseh primerih / med počitnicami skoraj ni bilo dneva, da ga ne bi kdo obiskal
2. izraža precejšnje približevanje polni stopnji povedanega: njegova koža je skoraj črna; vročina je bila skoraj nevzdržna; dvorana je skoraj prazna; cesta je bila skoraj suha; rana je skoraj zaceljena; bil je še skoraj otrok, ko so mu umrli starši; skoraj sram ga je bilo pred toliko ljudmi / bila sta skoraj enako velika; skoraj gotovo se bo pritožil; govoril je skoraj jokaje; gledali so skoraj samo na zunanjost / z njo govori in ravna skoraj kakor mati; vse je bilo razsvetljeno, da je bilo skoraj kot podnevi / skoraj povsod so ga že iskali; stanuje skoraj sredi mesta; skoraj vedno najde kak izgovor
3. pri naštevanju izraža dopolnjevanje, rahlo stopnjevanje povedanega: oblačila se je čedno, skoraj po modi; videli so ju v zaupnem, skoraj prijateljskem pogovoru; s pridušenim glasom, skoraj šepetaje je začel peti; njen obraz je bil resen, skoraj žalosten; čudno in skoraj nemogoče je, da se tega ne spomniš več; znanec mi je pisal v kratkih, suhih, skoraj telegrafskih stavkih; vse to je vzbudilo v njem odpor, obsodbo, zgražanje in skoraj sovraštvo / mlada je še, otrok skoraj
4. izraža, da je (bilo) dejanje blizu uresničenja: skoraj bojimo se zanj, ker je tako nepreviden; drugi tekmovalci nas skoraj dohitevajo; imate še kaj moke? Skoraj smo jo porabili; tak papir skoraj ne prepušča maščobe; govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo; v teh deželah ljudje skoraj umirajo od lakote / bolje se tega skoraj ne da narediti; tako me je prepričeval, da sem mu skoraj moral verjeti; čakal sem, da me je skoraj začelo zebsti / Poznal sem župnika, ki se je obregal ob predpustni praznik – skoraj da niso šli s cepci nadenj (I. Cankar)
// s pogojnim naklonom izraža, da je bilo dejanje blizu uresničenja: od udarca bi skoraj omedlel; skoraj bi počil od smeha; skoraj bi ti pozabil povedati; skoraj je ne bi več poznal, tako se je spremenila; skoraj bi se (bila) zgodila nesreča
5. zastar., v prislovni rabi izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; kmalu: skoraj bodo tukaj, se že oblačijo; ni dobro, kot bomo skoraj videli; skoraj potem je moral oditi / skoraj skoraj vas bomo obiskali
● ekspr. zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje; ekspr. dokument je zelo pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski izraža natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega; ekspr. bodo preuredili tudi to sobo? Skoraj ne verjamem izraža rahlo podkrepitev trditve; pog. ustaviti je moral pred vsakim križiščem. No, skoraj izraža dopolnitev, popravek povedanega; sam.: skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je
SSKJ²
skôrajda člen. (ō)
skoraj: na oknih skorajda vsake hiše so rože; to je skorajda vse, kar vemo o njem / to je skorajda potrebno; odgovornost je skorajda prevelika; vse to je doživljal skorajda kot v sanjah / obzirno, skorajda ljubeznivo mu je to povedal; bili so veseli, skorajda razposajeni / njihova pomoč je tedaj skorajda prenehala; skorajda ne znam začeti / skorajda bi rekel, da je najlepša
SSKJ²
skôrajšnji -a -e prid. (ō) nav. ekspr.
1. ki je (bil) blizu uresničenja: zavarovati kaj pred skorajšnjim propadom; rešiti koga skorajšnje pogube
2. časovno zelo malo oddaljen: veseliti se njegove skorajšnje vrnitve; želeti komu skorajšnje ozdravljenje / prosim za skorajšnji odgovor da mi čim prej odgovorite
● na skorajšnje svidenje ob slovesu izraža pozdrav in željo po čimprejšnjem ponovnem srečanju
SSKJ²
skorájžiti se -im se dov. (á ȃ)
pog. opogumiti se: nazadnje se je le skorajžila in vprašala / dolgo se ni oženil, zdaj pa se je le skorajžil
SSKJ²
skorbút -a m (ȗ)
med. bolezen zaradi manjkanja vitamina C: zboleti za skorbutom; slabokrvnost, krvavitev sluznic in drugi znaki skorbuta
SSKJ²
skorigírati -am dov. (ȋ)
ugotoviti in odpraviti jezikovne, stilistične napake v tekstu, popraviti: skorigirati članek; sem že skorigiral, kar si napisal
SSKJ²
skórja -e ž (ọ̄)
1. zunanja plast lubja, sestavljena iz odmrlega tkiva: ostrgati skorjo z debla, vej; gladka, hrapava, razpokana skorja; hrastova, smrekova skorja; skorja, porasla z lišajem, mahom; roke ima trde in raskave kot hrastova skorja / lupiti skorjo lubje / drevesna skorja
2. zunanja, trša plast kruha, peciva: hrustava skorja; hlebec, žemlja z lepo skorjo; premalo, preveč zapečena skorja; obrezati zažgano skorjo; skorja in sredica / pobrala je skorje kruha posušene koščke kruha; ekspr. med vojno dostikrat niso imeli niti suhe skorje / krušna skorja; skorja kruha
// zunanja, trša plast živila sploh: na hitro opeči meso, da dobi lepo skorjo; odrezati siru skorjo; zlato rumena skorja pečenega piščanca
3. navadno s prilastkom vrhnja, trša plast na površini česa: prekopati zemljo, na kateri se je zaradi suše naredila skorja; snežna skorja se ni udirala / z oslabljenim pomenom: ledena skorja na jezeru se je začela lomiti; vse je prekrito s skorjo umazanije; pren., ekspr. njegov mladostni idealizem se je počasi prevlekel s trdo realistično skorjo
♦ agr. vrhnja, trša varovalna plast trdih, poltrdih sirov
// ekspr. zunanji videz, vedenje, zlasti grobo, neprijazno: pod raskavo, trdo skorjo se je skrivalo sočutno srce / hribovci so ponavadi ljudje trde skorje
4. geol., v zvezi zemeljska skorja zunanja plast zemeljske oble, ki jo sestavljajo trdne kamnine: vrtati tisoč metrov globoko v zemeljsko skorjo; gubanje zemeljske skorje; plasti, zgradba zemeljske skorje; razpoke v zemeljski skorji; zemeljska skorja in zemeljski plašč
5. anat., navadno s prilastkom vrhnja plast nekaterih notranjih organov: debelina, plasti, zgradba skorje / ledvična skorja; (siva) možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; skorja malih možganov; operacija skorje nadledvične žleze
● cimetova skorja posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; ekspr. boj za vsakdanjo skorjo kruha za najosnovnejša materialna sredstva, materialne dobrine; ekspr. obubožali so do zadnje skorje popolnoma; ekspr. rudarska skorja kruha je zelo trda rudarsko delo, rudarski poklic je težek
SSKJ²
skórjast -a -o prid. (ọ̄)
1. ki ima skorjo: skorjaste lesnate rastline; belo skorjasto deblo / rjavo skorjast prepečenec / hoditi po skorjastem snegu; prekopati skorjasto zemljo / ekspr. radi ga imajo, čeprav je tako skorjast po zunanjem videzu, vedenju grob, neprijazen
2. podoben skorji, zlasti hrapavi, razpokani: skorjasta površina; ekspr. izsušene, skorjaste ustnice; njegov nagubani, od sonca ožgani obraz je bil skorjast kot hrastovo deblo
● po skorjasti strehi je škrebljal dež po strehi, narejeni iz kosov lubja
♦ bot. skorjasti kamnokreč ali skorjasti kreč gorska rastlina z listi, pokritimi z apnenčastimi ploščicami, in belimi cveti v socvetju, Saxifraga crustata; skorjasti lišaj
SSKJ²
skórjevec -vca m (ọ̄)
bot. skorjasti lišaj različnih barv, Rhizocarpon: modri, zemljevidni skorjevec
SSKJ²
skórjevka -e ž (ọ̄)
knjiž. gozdarska koča, narejena zlasti iz smrekovega lubja: vedriti v skorjevki
SSKJ²
skórjica -e ž (ọ̄)
nav. ekspr. manjšalnica od skorja: lepo zapečena skorjica; skorjica žemlje / pojedla sta še zadnjo skorjico kruha / zlato rumena skorjica na cvrtju / ledene skorjice na lužah so pokale pod nogami
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skôro člen. (ō)
skoraj:
a) to je trajalo skoro dve leti / zapravil je skoro vso dediščino; skoro vsak teden pride domov
b) njen glas je bil skoro jokav; skoro nobena pesem ga ni prevzela; zdaj je njegovo ime skoro pozabljeno / visok sneg je segal skoro do okna; skoro vedno se ji je pridružil med potjo
c) njegov pogled je bil hladen, skoro prezirljiv; nasmehnila se je, ne prisiljeno, ampak mirno, naravno in skoro veselo
č) priznam, da se skoro bojim; skoro sem mislil, da ostaneš; skoro poskočila je od veselja; njej je že skoro odleglo / skoro bi padel, ko je voznik nenadoma zavrl; skoro bi si (bila) raztrgala obleko
d) potrpite, vsega bo skoro konec; skoro nato si je toliko opomogel, da je začel jesti
SSKJ²
skôroda člen. (ō)
skoraj: videl ni skoroda nič; ustavili so se skoroda na vsaki razgledni točki / danes je to skoroda nepoznano čtivo; poznam ga skoroda samo po imenu / bil je ponosen, skoroda ošaben / drugih ljudi skoroda ni bilo; otroci so v pričakovanju skoroda utihnili / bil je tako prepričljiv, da bi mu skoroda verjel
SSKJ²
skórš -a m (ọ̑)
bot. gojeno ali divje rastoče drevo z rumenimi, drobni hruški podobnimi plodovi, Sorbus domestica: plodovi skorša so trpkega okusa; dren, glog in skorš
SSKJ²
skorumpíranec -nca m (ȋ)
skorumpiran človek: veriga skorumpirancev; nasprotniki so ga napadli z vsemi sredstvi in ga prikazali kot popolnega skorumpiranca in bedaka
SSKJ²
skorumpíranost -i ž (ȋ)
nav. slabš. lastnost, značilnost skorumpiranega: zlaganost in skorumpiranost družbe
SSKJ²
skorumpírati -am dov. (ȋ)
nav. slabš. (moralno) izpriditi, pokvariti, navadno s podkupovanjem: okolica ga je skorumpirala; skorumpiral se je, odkar je na tem položaju
    skorumpíran -a -o:
    skorumpiran vladajoči razred; to je skorumpirana znanost
SSKJ²
skósiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
zastar. razkosati, razsekati: skositi piščanca / skositi na majhne dele
SSKJ²
skostenéti -ím dov. (ẹ́ í)
spremeniti se v kost: hrustanec skosteni
SSKJ²
skošátiti se -im se dov. (á ȃ)
knjiž. postati košat, bujno razraščen: drevo se je skošatilo
SSKJ²
skòt skôta in skóta m (ȍ ó, ọ́)
1. knjiž. izrodek: roditi skota / skot domišljije / to niso ljudje, to so skoti
2. zastar. istočasno skoteni mladiči; gnezdo: skot lisic / večina medvedjih skotov je v januarju kotitev
SSKJ²
skotalíkati -am dov. (ī)
ekspr. skotaliti, zvaliti: skotalikati kamenček v luknjo; jež se je skotalikal po bregu
SSKJ²
skotalíti -ím dov., skotálil (ī í)
s kotaljenjem spraviti s česa, kam: skotaliti hlode z voza; skotaliti sod v klet; kovanci so se skotalili pod mizo; kot polna vreča se je skotalil po stopnicah
    skotalíti se ekspr.
    s težavo, nerodno priti s česa: počasi se je skotalil s postelje
SSKJ²
skotáti -ám in skótam dov. (á ȃ, ọ̄)
nar. skotaliti, zvaliti: skotati sod v klet; skotati se po bregu
SSKJ²
skotítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od skotiti: mladiči spregledajo šele teden po skotitvi
SSKJ²
skotíti -ím dov., skótil (ī í)
1. pri živalih spraviti iz rodil mladiče, mladiča: mačka je skotila mladiče / psica skoti tudi dvakrat na leto
2. nizko roditi: slaba mati ga je skotila
3. slabš. povzročiti nastanek česa: vojna je skotila vse te grozote
    skotíti se 
    1. pri živalih priti iz rodil: ko se mladič skoti, je moker in slep
    // začeti živeti ob prihodu iz rodil: to tele se je skotilo včeraj
    2. slabš. nastati, pojaviti se: v takih okoliščinah se bo skotila še kaka bolezen / ta načrt se je skotil v njegovi glavi
    skotèn -êna -o:
    skoteni mladiči
SSKJ²
skotízem -zma m (ī)
filoz. smer, ki izhaja iz naukov sholastičnega filozofa Scota, po katerih je treba teologijo ločiti od filozofije: predstavniki skotizma; tomizem in skotizem
SSKJ²
skotrljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. skotaliti, zvaliti: skotrljati kamen v luknjo; jabolka so se skotrljala po bregu
SSKJ²
skovánka -e ž (á)
nav. ekspr. beseda, besedna zveza, narejena navadno neprimerno, prisiljeno: nerodne, ponesrečene skovanke; pomen te skovanke ni čisto jasen
SSKJ²
skováti skújem tudi izkováti -kújem dov., skovál tudi izkovál (á ú)
1. s kovanjem narediti, izoblikovati: skovati denar; skovati orodje, orožje; skovati iz zlata, železa / skovati železo; pren., ekspr. življenje ga je skovalo v moža
2. ekspr. z določenim ravnanjem pripraviti, ustvariti kaj: v težkih dneh se je skovalo njuno prijateljstvo; sam si je skoval nesrečo / iz tega je skoval lep denar, dobiček
// sestaviti, narediti kaj, navadno s težavo: dolgo se je trudil, da je skoval primeren govor; skovati ime za nov izdelek; skovati domač izraz za tujko / slabš. v tem času je skoval svojo prvo pesem sestavil, napisal
3. ekspr. naskrivaj pripraviti, osnovati kaj: nihče ni vedel, kdo je skoval zaroto / skovati podroben načrt
    skován tudi izkován -a -o:
    skovan meč; načrt je bil skrbno skovan; ti zlatniki so bili skovani v petnajstem stoletju; skovan iz železa; skovana beseda
SSKJ²
skovíčiti -im dov. (í ȋ)
teh. povezati s kovicami: skovičiti cevi
    skovíčen -a -o:
    skovičena konstrukcija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skovík1 -a m (ȋ)
1. posamezen glas pri skovikanju: slišati je bilo le skovike čukov
2. skovikanje: ob skoviku ga je spreletel srh
3. nar. sova, ki skovika: v gozdu se je oglasil skovik; čuk, lesna sova in drugi skoviki
♦ zool. mali skovik najmanjša evropska sova s širokim progastim repom, Glaucidium passerinum; veliki skovik majhna sova s pernatimi uhlji, Otus scops
SSKJ²
skovík2 medm. (ȋ)
posnema glas (nekaterih) sov: skovik, skovik, se oglasi sova
SSKJ²
skovíkanje -a s (ī)
glagolnik od skovikati: skovikanje je utihnilo
SSKJ²
skovíkati -am nedov. (ī)
oglašati se z glasom skovik: v gozdu skovika čuk; hukati in skovikati
● sova je več večerov skovikala njegovo smrt po ljudskem verovanju s skovikanjem naznanjala
    skovikajóč -a -e:
    skovikajoč glas, smeh
SSKJ²
skovíkniti -em dov. (í ȋ)
oglasiti se z glasom skovik: čuk je skoviknil
SSKJ²
skovír -ja m (í)
nar. sova, ki skovika: ponoči se je oglasil skovir; čuk in drugi skovirji
SSKJ²
skózi1 tudi skóz prisl. (ọ̑)
1. izraža premikanje ali usmerjenost z ene strani na drugo
a) glede na širino, globino: bila je taka gneča, da sem se komaj prebil skozi; žebelj je prišel skozi, ker si premočno udarjal; rezina kruha je bila tanka, da se je skozi videlo / podplati so bili skozi preluknjani
b) glede na omejeno, zoženo površino: ko bomo potovali skozi, se bomo ustavili pri vas; on je zanesljiv, le spustite ga skozi; odprl je vrata, da bi videl skozi; vse je odprto in veter vleče skozi; elipt. tu ne morem skozi / tod skozi še nismo šli; splezaj tu skozi / vlak je peljal skozi predor in ko je bil skozi, je zapiskal
2. pog. nenehno, ves čas: skozi je imel občutek, da je nekaj narobe; skozi se potepa okoli; skozi je zabavljal; tako lepo je, da bi skozi živel tukaj / delati pa tudi ne morem kar skozi; pri bolniku je bedela skozi do jutra
3. nižje pog., navadno v zvezi iti, priti skozi izraža uspešen, pozitiven potek, konec glagolskega dejanja: s tem denarjem ne pridemo skozi; v primerjavi z drugimi ponesrečenci je še dobro prišel skozi; poceni je prišel skozi, čeprav so ga ustavili policisti; upajmo, da bomo s to ceno prišli skozi; vesela je bila, da je njena prošnja končno šla skozi; pri računstvu še vedno ni znal, čeprav sva šla včeraj petkrat skozi ponovila snov; še vedno to bereš, delaš? Sem že skozi
● dati skozi nižje pog. med vojno je veliko skozi dal pretrpel; nižje pog. verjamem mu, saj sem vse to tudi sam dal skozi doživel, prestal; pog. samo še to zadevo spravim skozi jo uredim; pog. spustiti koga skozi dopustiti, da kdo opravi izpit, izdela razred, čeprav ne obvlada snovi; pog. lačen je, da se skozi vidi skozenj; pog. skozi ob cesti so stali avtostoparji ob vsej dolžini ceste; nar. njena bolezen ga skozi bolj skrbi vedno bolj; prim. skozinskoz
SSKJ²
skózi2 tudi skóz predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka skóz- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo
a) glede na širino, globino česa: izvrtati predor skozi led, steno; ličinka se pregrize skozi ovoj / preriniti se skozi gnečo, množico; skozi meglo so videli obrise stolpnic; skozi zavese je prihajalo dovolj svetlobe / čistiti tekočino skozi filter; gledati skozi ključavnico; skočiti, vreči skozi okno; presejati skozi sito; oditi skozi zadnja vrata; šipe so bile umazane, da se je komaj videlo skoznje / ostanki hrane se izločajo skozi črevo; dihati skozi nos / skozi obleko je začutila hlad; skozi stene se vse sliši; pren. misel mu je šinila skozi možgane; prebiti se skozi težave
♦ geom. premica gre skozi točko P
b) glede na omejeno, zoženo površino: iti po bližnjici skozi gozd; voziti skozi mesto; potovati skozi Slovenijo; ekspr. reka se pregrize skozi sotesko; peljati se v Zagreb skozi Zidani most / iti skozi vse sobe
2. za izražanje časa, v katerem se
a) kaj godi; čez2: skozi poletje živi ob morju, pozimi doma; opravil je vse, kar se mu je nabralo skozi teden; tako konzervirana hrana se skozi (vso) zimo ne pokvari / ekspr. skozi vse življenje je imel srečo
b) z oslabljenim pomenom kaj godi nepretrgano: skozi tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja; varčevati skozi ves mesec
// za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: odgovoriti skozi kašelj, smeh; ekspr. tu me boli, je izdavila skozi jok
3. za izražanje načina, kako dejanje poteka: govori razločno in ne skozi nos; žvižgati skozi zobe
// publ. za izražanje merila, vodila: gledati napredek skozi proizvodnjo in večjo produktivnost dela / naši gostinci gledajo goste samo skozi dinar mislijo samo na denar, zaslužek; ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa po današnjem okusu
// za izražanje sredstva, posrednika: opazovati okolico skozi daljnogled; ekspr. življenje gleda skozi rožnata očala / publ.: čuti dolžnost, da širi to zavest skozi svojo umetniško izpoved z umetniško izpovedjo; ustvariti moreče vzdušje skozi groteskne podobe / publ. govoriti, izpovedovati se skozi značaje svojih junakov
4. star. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja; zaradi: ta organizacija je postala pomembnejša skozi kritike nasprotnikov; dobiti večje dohodke tudi skozi slabe delovne pogoje
5. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, navadno v zvezi z iti za izražanje, da je kdo omejen čas deležen tega, kar določa sobesedilo: ti ljudje so šli skozi narodnoosvobodilni boj; pred vojno je šel skozi številne ječe je bil pogosto zaprt; elipt. kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja; šel je skozi veliko trpljenje / skozi njegove roke je šlo že dosti učencev poučeval je že dosti učencev / publ.: ta predlog mora iti še skozi strokovni svet mora ga obravnavati strokovni svet; zazidalni načrt mora skozi zbore občanov
6. za izražanje natančnejše določitve, razvrstitve v okviru celote: stanuje v Rožni dolini, Cesta dve skozi dvaindvajset; poštni predal pet skozi ena [5/1]
● pog. ne vem, če bo šel spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; ekspr. prebiti se skozi knjigo, podatke s težavo prebrati, preštudirati; pog. peljati skozi rdečo luč skozi križišče, ko je na semaforju prižgana rdeča luč; ekspr. lačen je bil, da se je skozenj videlo zelo lačen, sestradan
SSKJ²
skózinskóz in skóz in skóz in skózi in skózi prisl., piše se narazen (ọ̑-ọ̑) ekspr.
1. izraža razprostranjenost po vsej širini, globini: skoz in skoz premočen plašč; skoz in skoz prepojen s krvjo / čuti, da jo skoz in skoz preplavlja sreča
2. nenehno, ves čas: skoz in skoz je bil lojalen državljan; skoz in skoz je bila ob njem; skoz in skoz je godrnjal; tekma je bila skoz in skoz izenačena; biti skoz in skoz navzoč pri čem
3. popolnoma, v celoti: skoz in skoz izvirno delo; skoz in skoz nezanesljiv, prestrašen; skoz in skoz prežet z revolucionarnimi idejami; vse, kar je povedal, je bilo skoz in skoz resnično / gozdna steza je bila skoz in skoz nevarna po vsej svoji dolžini
// izraža visoko stopnjo, mero: on je skoz in skoz natančen, pošten; položaj je skoz in skoz resen / poznati koga skoz in skoz zelo dobro; v prid. rabi, piše se skupaj: biti skozinskoz egoist, poštenjak, zdravnik; on je skozinskoz Ljubljančan pravi
SSKJ²
skozlati gl. izkozlati
SSKJ²
skóznji -a -e prid. (ọ̑)
teh. ki je, sega skozi kaj: skoznja luknja / pokrov je pritrjen s skoznjimi vijaki
SSKJ²
skóžnja -e ž (ọ̑)
nar. luknja: narediti skožnjo v zidu
SSKJ²
skožuháti -ám tudi skožúhati -am dov. (á ȃ; ū ȗ)
nar. štajersko odstraniti s koruznega storža krovne liste; zličkati: skožuhati koruzo
SSKJ²
skracáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. nerazločno, grdo napisati: na list papirja je nekaj skracal / le kdo je skracal ta članek sestavil, napisal
SSKJ²
skrahírati -am dov. (ȋ)
nižje pog. doživeti neuspeh, polom: ob takem gospodarjenju bo podjetje gotovo skrahiralo / zaposlil se je kot pianist v baru in kmalu skrahiral
    skrahíran -a -o:
    skrahiran trgovec; skrahirana aristokracija
SSKJ²
skrája1 prisl. (á)
star. od začetka, na začetku: skraja so bili napadi bolezni bolj redki; že skraja mu ni verjel / jemljite steklenice kar skraja
● star. vsi skraja ga obsojajo prav vsi
SSKJ²
skrája2 predl. (á)
star., z rodilnikom na koncu, ob koncu: živi v hiši skraja vasi
SSKJ²
skrájen -jna -o prid., skrájnejši (ȃ)
1. ki je najbolj oddaljen od izhodišča, začetka
a) glede na prostor: skrajni del gorovja, palice; razdalja med skrajnima koncema; skrajni rob ceste; voznik na skrajni desni ima prednost; skrajna točka / skrajni del jezika, oči, ust; mezinec je skrajni prst / ekspedicija na skrajni sever
b) glede na čas: skrajni čas za prijavo; določiti skrajni rok za oddajo rokopisa
2. ki je zelo različen od povprečnega, navadnega: skrajni nazori; to so skrajni primeri negativnega odnosa do kulture; skrajne ideje; skrajno stališče / skrajni individualizem, subjektivizem
// ki zagovarja, zastopa take nazore, taka stališča: razstava skrajnih modernistov; pripadnik skrajne radikalne smeri
♦ polit. skrajna desnica, levica
3. največji ali najmanjši: to je skrajni znesek, ki bi ga še plačal; določiti skrajne stopnje prispevka; skrajna vrednost količine / skrajna meja kazni za ta prekršek je pet tisoč evrov
4. nav. ekspr. ki dosega najvišjo mogočo mero, stopnjo: premagovati skrajne napore; skrajna malomarnost, razdraženost; za to delo je potrebna skrajna natančnost, zbranost; v skrajni sili bi mu že pomagali; s skrajnim zaničevanjem odgovoriti
● zastar. obiskal je tudi skrajne hiše v vasi zadnje, najbolj oddaljene; publ. stvar je razvil do skrajnih konsekvenc do najvišje možne stopnje, mere; publ. pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika tega problema sploh ne, nikakor ne; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; ekspr. biti do skrajne meje pošten zelo
    skrájno prisl.:
    hoditi skrajno desno, levo; skrajno resno govoriti; skrajno gostoljuben človek; skrajno kratek dialog; skrajno neprijetna stvar; skrajno različni nazori; biti skrajno utrujen
SSKJ²
skrájnež -a m (ȃ)
nav. ekspr. kdor zagovarja, zastopa skrajne nazore, skrajna stališča: skrajneži povzročajo veliko problemov; oba sta skrajneža; skrajneži in prenapeteži
// pripadnik ekstremistične skupine, stranke: atentat so naredili skrajneži; levi in desni skrajneži v stranki; šovinistična naravnanost skrajnežev
SSKJ²
skrájnica -e ž (ȃ) knjiž.
1. čelna deska postelje; končnica: pri vstajanju se je moral opreti na skrajnico
2. deska z eno ravno in drugo izbočeno ploskvijo; krajnik: pribiti skrajnico
3. navadno s prilastkom kar je od česa drugega najbolj oddaljeno ali različno: državi skrajnici v Evropi; ti dve pesmi sta v zbirki skrajnici
♦ adm. zadnja črta v stenografskem črtovju; zgornja, spodnja skrajnica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skrájnik -a m (ȃ) knjiž.
1. deska z eno ravno in drugo izbočeno ploskvijo; krajnik: hrastovi skrajniki
2. kdor je krajni, zadnji v vrsti: skrajnik je stopil malo naprej
// skrajni, zadnji del česa: Lubnik je skrajnik Julijskih Alp
SSKJ²
skrájnji -a -e prid. (ȃ)
knjiž. skrajen: skrajnji deli gorovja / v skrajnjem trenutku se je premislil / skrajnja razdraženost; skrajnje nasprotje
    skrájnje prisl.:
    skrajnje moderen pesnik; delo je bilo skrajnje naporno
SSKJ²
skrájnost -i ž (ȃ)
1. kar se zelo razlikuje od povprečnega, navadnega: izogibati se skrajnosti; pri pospeševanju industrializacije je prišlo do skrajnosti; nagibati se k skrajnostim; odločil se je za skrajnost; njegova lirika niha med skrajnostmi / ekspr. med obema skrajnostma je velik prepad / skrajnost trditve je očitna
● ekspr. gnati stvar do skrajnosti zelo pretiravati; ekspr. padati, prehajati iz skrajnosti v skrajnost pretiravati zdaj v eno, zdaj v drugo smer; iti v skrajnost zelo pretiravati v kaki stvari
2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do skrajnosti izraža najvišjo mogočo mero, stopnjo: do skrajnosti izrabiti prostor; biti do skrajnosti izčrpan, utrujen; lok je napet do skrajnosti; bilo mu je do skrajnosti neprijetno / do skrajne skrajnosti pošten
SSKJ²
skrájnosten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. nanašajoč se na skrajnost: skrajnostne zahteve; zagovarjati skrajnostno stališče / v romanu so prikazani skrajnostni tipi
SSKJ²
skrájšanje -a s (ȃ)
glagolnik od skrajšati: skrajšanje obleke / skrajšanje besedila / skrajšanje delovnega časa; skrajšanje roka za prijavo
SSKJ²
skrájšanka -e ž (ȃ)
knjiž. kratica: rabiti skrajšanke
SSKJ²
skrájšati -am dov. (ȃ)
1. narediti kaj (bolj) kratko: skrajšati krilo, obleko; skrajšati vrv za pol metra; vrsta se je skrajšala / skrajšati psu rep; skrajšati si lase / skrajšati besedilo, stavek / skrajšati delovni čas, postopek, rok; skrajšati študij od pet let na štiri leta
● ekspr. upornike so skrajšali za glavo obglavili; ekspr. sam si je skrajšal življenje naredil je samomor
♦ navt. skrajšati jadro delno ga zviti, da je krajše; šport. skrajšati nalet
// narediti, povzročiti, da je kaj videti krajše: prekratko krilo postavo skrajša
2. z dajalnikom povzročiti, da kaj po občutku hitreje, prijetneje mine: z branjem mu je skrajšal popoldan; s petjem sta si skrajšala pot
    skrájšan -a -o:
    skrajšan vojaški rok; skrajšana delovna doba; skrajšane hlače
    ●     publ. doseči kaj po skrajšanem postopku v (zelo) kratkem času
    ♦     pravn. skrajšani delovni čas delovni čas, ki traja manj kot 42 ur na teden; skrajšani postopek postopek, ki je poenostavljen in veljajo zanj krajši roki; ptt skrajšani naslov naslov, v katerem je pri pošti prijavljeno ime naslovnika zamenjano z dogovorjeno ali skrajšano oznako; zal. skrajšana izdaja izdaja, pri kateri ni podano celotno besedilo kakega dela
SSKJ²
skrajšáva -e ž (ȃ)
glagolnik od skrajšati: skrajšava krila / skrajšava članka
SSKJ²
skrajševálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na skrajševanje: skrajševalni postopek / skrajševalni vozel vozel, s katerim se skrajša vrv
SSKJ²
skrajševánje -a s (ȃ)
glagolnik od skrajševati: skrajševanje oblek / skrajševanje besedila / skrajševanje delovnega časa
SSKJ²
skrajševáti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj (bolj) kratko: skrajševati obleko, vrv / skrajševati članek / komunikacijska sredstva skrajšujejo razdalje / skrajševati delovni čas
SSKJ²
skrampáti -ám in skrámpati -am dov. (á ȃ; ȃ)
izkopati s krampom: skrampati premog
SSKJ²
skránja -e ž (á)
nav. mn., nar. zahodno čeljust: skranje mu štrlijo naprej; spodnja, zgornja skranja
SSKJ²
skrátiti -im dov., tudi skratíte; tudi skratíla (á ā)
1. z dajalnikom povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: skratiti komu pravico; svobode mu ne more nihče skratiti
2. zastar. skrajšati: skratiti plašč / smrt mu je skratila trpljenje
SSKJ²
skrátka člen. (ā)
1. uvaja strnjen zaključek povedanega: bil je brez osebne izkaznice, brez potnega lista, skratka brez dokumentov; čakajo me knjige in zvezki, skratka učenje; goljufal je in ponarejal, bil je skratka vsega zmožen / skratka, Prešeren je obogatil naše slovstvo z vsemi glavnimi pesniškimi oblikami
// izraža podkrepitev trditve ali zanikanja: delo mu je skratka deveta skrb / skratka, ne verjamem ti
2. v prislovni rabi, star. izraža, da je omenjeno povedano zgoščeno, v omejenem obsegu; na kratko: skratka opisati, razložiti; naj ti skratka povem, kaj nameravam
SSKJ²
skŕb -í ž (ȓ)
1. občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: skrbi ga mučijo, ekspr. grizejo, morijo, pečejo, tarejo, žulijo; vedno pogosteje jo je obhajala, prevzemala skrb za otroke, prihodnost, njegovo zdravje; delati komu skrbi; odriniti, pregnati, ekspr. potlačiti skrbi; vso noč jih je s strahom in skrbjo čakala; hude, velike, težke, ekspr. grenke, moreče, pekoče skrbi; ekspr. siva, tiha skrb
// stanje, ki je posledica tega občutka: od neprestanih, samih skrbi se je v nekaj letih zelo postaral; biti (ves) v skrbeh, star. v skrbi zaradi česa, za koga
// kar povzroča tako stanje: imeti skrbi; s tem se je rešil skrbi; ekspr. veliko skrb si je nakopal na glavo; denarne, gospodarske skrbi; nima večjih problemov, le drobne, vsakdanje skrbi; skrbi in težave / z njim so same skrbi / skrb, kako bo prestal operacijo, ga je zelo vznemirjala; družina, zdravje je njena največja skrb / pog. ni skrbi, otrok je zdrav ni vzroka za zaskrbljenost
2. ed. aktivnost, prizadevanje:
a) za uresničitev, normalen potek česa: povečati skrb za družbeni standard; razvoju te panoge so posvečali posebno skrb; država je prevzela skrb za gradnjo bolnišnic, šol; v programu društva je tudi skrb za izobraževanje članov / gospodinjstvo ima sama na skrbi sama skrbi za gospodinjstvo; ekspr. naložiti komu skrb za knjižnico
b) za zadovoljitev zlasti telesnih potreb: če bo potrebno, bo prevzela skrb za sosedove otroke / skrb za zaslužek, ekspr. za vsakdanji kruh / na skrbi ima tri otroke skrbi za tri otroke
3. ekspr. dolžnost, obveznost: ker ima druge skrbi, zanemarja družino; po celoletnem delu je moral za nekaj časa odložiti vse skrbi in se odpočiti; učenje naj bo tvoja edina, glavna skrb / gospodinjstvo je njena skrb
4. skrbnost: na sliki je očitna slikarjeva skrb pri obdelavi rok / s kakšno skrbjo mu je vselej pripravljala stvari za na pot
5. v povedni rabi, v zvezi brez skrbi izraža odsotnost tega, kar povzroča skrb: otroci so srečni, ker so še brez skrbi; zaradi prenočišča ste lahko brez skrbi / živeti brez skrbi
6. pog., v medmetni rabi, v zvezi brez skrbi poudarja trditev: brez skrbi, vse se bo srečno končalo; ali boš oddal pismo? Brez skrbi, seveda ga bom oddal / (bodite) brez skrbi, da bo spet zamudila
● star. posebna skrb mu je bila, kje bo prenočil zelo ga je skrbelo; star. po nepotrebnem te je skrb zanj po nepotrebnem te skrbi zanj; star. vedno me je skrb, če se boš vrnil zdrav vedno me skrbi; star. zakaj si je dal tako skrb za to zakaj je tako skrbel, si prizadeval za to; star. za učenje ima skrb je skrben; star. brezposeln je prišel domov njej na skrb da je ona skrbela zanj; star. odbor je vzel prireditev v skrb odbor je prevzel skrb za prireditev; ekspr. šola mu je deveta, zadnja skrb prav nič se ne zmeni zanjo; nič skrbi, resnica bo prišla na dan brez skrbi; preg. majhni otroci majhne skrbi
SSKJ²
skŕben stil. skrbán -bna -o stil. -ó prid., skŕbnejši (ŕ ȃ r̄)
1. ki s svojo aktivnostjo, prizadevanjem omogoča v zelo visoki stopnji
a) uresničitev, potek česa: skrben gospodar, vrtnar; je zelo skrbna gospodinja; biti skrben za delo / zelo skrbna predstavitev pisateljevega dela
b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb: njeni starši so zelo skrbni; bila je skrbna mati svojim otrokom; očetovsko skrben / ekspr. skrbna materina roka
2. nav. ekspr. pazljiv, natančen: biti skrben pri delu / zaradi skopih podatkov tudi skrbna analiza ne bo dala zaželenih rezultatov / njena obleka je vedno skrbna vedno je skrbno oblečena
3. zastar. zaskrbljen: bil je vedno skrbnejši zaradi sinovega zdravja; domov se je vračal potrt in skrben / skrbnega, zamišljenega obraza je sedela za mizo
    skŕbno tudi skrbnó prisl.:
    skrbno se oblačiti, paziti na kaj; skrbno je otipavala njegovo vročično čelo; skrbno prebrati, prepisati poročilo; skrbno očiščena obleka; vsaka njegova beseda je bila skrbno pretehtana; skrbno pripravljena predstava
SSKJ²
skrbéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. brezoseb. čutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: mater je zmeraj skrbelo zanj; sporoči, kdaj prideš, da nas ne bo skrbelo; skrbi jo zaradi otrok; začelo jo je skrbeti za zdravje; prav nič ga ne skrbi za prihodnost / v osebni rabi, navadno z nikalnico: nič ne skrbi zame; nič ne skrbite, vse bo še dobro / star. če ne prideš pravočasno, bo skrbel, se bo skrbel ga bo skrbelo
2. povzročati občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: kaj vas skrbi; to naj te nič ne skrbi; predstava ga je zelo skrbela; skrbi jo, da bi zašel v slabo družbo; skrbi ga, kaj bo; zelo jih skrbi, kako bo letos s kurjavo
3. z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati
a) uresničitev, normalen potek česa: skrbeti za blaginjo, varnost ljudstva; skrbeti za red; vi morate skrbeti, da bodo računi pravočasno plačani / skrbeti za cesto, hišo / skrbeti za premog; skrbite, da bodo gostje zadovoljni / ekspr. bom že skrbel, da kaj takega ne narediš nikoli več
b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb: otrok je ostal sirota, kdo bo zdaj skrbel zanj; starši morajo skrbeti za svoje otroke; rejniki so za deklico lepo, slabo skrbeli; po očetovsko skrbeti za koga; ker je bila doma revščina, je moral že zelo zgodaj skrbeti sam zase se sam preživljati, vzdrževati; skrbela je zanj kakor za otroka / strežnica je zelo lepo skrbela za bolnika / za tega psa nihče ne skrbi; prosil je soseda, da je nekaj dni skrbel za njegovo živino
// z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: vsi moramo skrbeti za izvajanje zakonov; v vsaki družbi je bil priljubljen, ker je vedno skrbel za zabavo zabaval družbo
4. ekspr., z nikalnico poudarja trditev: nič ne skrbite, resnica bo prišla na dan
    skrbèč -éča -e:
    pretirano skrbeč za materialne dobrine, je zanemarjal svoje duševne potrebe; govoriti s skrbečim glasom; skrbeča mati; prisl.: skrbeče zmajevati z glavo
SSKJ²
skrbljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. skrben: skrbljiva gospodinja / njegovi starši so kar preveč skrbljivi / očetovsko skrbljiv pogled / zdeli so se mu nemirni in skrbljivi zaskrbljeni
    skrbljívo prisl.:
    skrbljivo negovati bolnika; skrbljivo počesani lasje
SSKJ²
skrbljívost -i ž (í)
knjiž. skrbnost: njena skrbljivost se mu je zdela pretirana / z veliko skrbljivostjo paziti na kaj
● star. ni hotel pokazati svoje skrbljivosti zaskrbljenosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skŕbnež -a m (ȓ)
ekspr. skrben človek: kakšen skrbnež je ta človek
SSKJ²
skrbníca -e ž (í)
1. ženska, ki skrbi za koristi, pravice druge osebe: določena je bila za skrbnico mladoletnim sirotam / po nasvet se je zatekel k svoji skrbnici
2. knjiž. ženska ali država, ustanova, ki skrbi za kaj sploh: skrbnica konja / skrbnica za okolje / skrbnica pesnikove rojstne hiše oskrbnica
SSKJ²
skrbník -a m (í)
1. kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe: zaradi mladoletnosti, neprištevnosti ga je na zapuščinski razpravi zastopal skrbnik; določiti, postaviti komu skrbnika / bil je skrbnik njegovega premoženja
2. knjiž. kdor skrbi za kaj sploh: bil je velik ljubitelj in skrbnik narave; starši, učitelji in drugi skrbniki otrok / zaposlen je kot skrbnik živine oskrbovalec
SSKJ²
skrbníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na skrbnike ali skrbništvo: skrbniške dolžnosti / motil jo je njegov skrbniški odnos do nje / skrbniški organi skušajo reševati probleme vzgojne zanemarjenosti otrok skrbstveni organi
♦ polit. Skrbniški svet organ Organizacije združenih narodov, ki nadzoruje upravljanje skrbniških ozemelj; skrbniško ozemlje ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu Organizacije združenih narodov, upoštevajoč težnje prebivalstva po osamosvojitvi
SSKJ²
skrbníštvo -a s (ȋ)
1. dejavnost skrbnikov: razrešiti koga skrbništva; sprejela je skrbništvo nad sosedovimi otroki; z zakonom urejeno skrbništvo; skrbništvo in rejništvo / priti pod skrbništvo; biti pod skrbništvom
● ekspr. hotel se je otresti njenega večnega skrbništva nadzorstva
2. polit. upravljanje skrbniškega ozemlja: prevzeti skrbništvo / to ozemlje je bilo dolgo pod francoskim skrbništvom
SSKJ²
skŕbnost -i ž (ŕ)
lastnost, značilnost skrbnega človeka: zaradi njegove skrbnosti so ga vsi cenili; skrbnost pri delu / materina skrbnost / vsako delo opravlja z veliko skrbnostjo
SSKJ²
skŕbstven -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na skrbstvo: skrbstveni ukrepi; organizirati skrbstveno dejavnost za begunce / skrbstveni organ
SSKJ²
skŕbstvo -a s (ȓ)
dejavnost, prizadevanje, zlasti organizirano, za pomoč komu v neugodnem položaju: na tem področju je skrbstvo dobro organizirano, urejeno; prevzeti skrbstvo za brezposelne, poplavljence; sosedje so se sami dogovorili za skrbstvo ostarelih / sirote so bile takrat prepuščene skrbstvu raznih dobrodelnih društev / socialno skrbstvo dejavnost, s katero se življenjsko ogroženim osebam zagotavlja materialna pomoč in pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje, delo
● zaradi zapravljivosti je že nekaj let pod skrbstvom pod skrbništvom; ekspr. umetnost zavrača vsako ideološko skrbstvo nadzorstvo
SSKJ²
skŕček -čka m (ȓ)
teh. količina, navadno izražena v odstotkih, ki pove, za koliko se kaj skrči: skrček blaga po širini; skrček lesa
SSKJ²
skŕčenje -a s (ȓ)
glagolnik od skrčiti: skrčenje mišic, žil / skrčenje blaga / skrčenje izdatkov / skrčenje števila zaposlenih
♦ jezikosl. nastanek samoglasnika iz dveh ali treh samoglasnikov; mat. računska operacija, pri kateri se opravi seštevanje in odštevanje
SSKJ²
skŕčenost -i ž (ȓ)
lastnost, značilnost skrčenega: skrčenost rok / skrčenost mišic / skrčenost zgodbe
SSKJ²
skrčevánje -a s (ȃ)
glagolnik od skrčevati: skrčevanje mišic / skrčevanje stroškov
SSKJ²
skrčeváti -újem nedov. (á ȗ)
krčiti1: skrčevati noge / mišice se raztezajo in skrčujejo / pri sušenju se les skrčuje
SSKJ²
skrčítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od skrčiti: skrčitev mišice / skrčitev blaga
SSKJ²
skŕčiti -im dov. (ŕ ȓ)
1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: skrčiti prst, roko; skrčiti nogo v kolenu / skrčiti roko v pest; skrčiti noge podse; mišice se skrčijo in raztegnejo
2. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše
a) glede na količino: tovarna je skrčila proizvodnjo; skrčiti stroške; ekspr. skrčiti porabo do minimuma, na minimum; investicije so se skrčile
b) glede na možni razpon: skrčiti delovni čas; trgovinska menjava se je skrčila / število udeležencev se je skrčilo / pomen te dejavnosti se je v zadnjem času skrčil
c) glede na obseg, področje: skrčiti dnevni red od deset točk na osem; besedilo je tako skrčil, da je postalo skoraj nerazumljivo; gozd se je že občutno skrčil zaradi izsekavanja / skrčiti komu pravice
3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: skrčiti aktivnost mladine na kulturno-zabavno delovanje; ves odpor se je skrčil na poulične demonstracije / ekspr. vsa njegova razmišljanja so se skrčila na skrb za preživetje
    skŕčiti se 
    1. narediti, da zavzema telo čim manjšo dolžino, čim manjši obseg: skrčil se je, da ga ne bi zeblo; skrči se, drugače ti bo odeja prekratka / skrčiti se v dve gubé
    2. postati manjši
    a) po obsegu: les se pri sušenju skrči; krilo se je zelo skrčilo; ta tkanina se pri pranju skrči; zaradi stradanja se mu je želodec skrčil
    b) nav. ekspr. po dolžini: razdalja med njima se je skrčila / dan se je že za pol ure skrčil
    ●     knjiž., ekspr. od groze, ob pogledu na to se mu je skrčilo srce postalo ga je groza, zelo je bil prizadet, potrt; knjiž., ekspr. pred tem človekom se vedno skrči sam vase postane zadržan, nedostopen
    skŕčen -a -o:
    skrčen kazalec; publ. tovarna dela v skrčenem obsegu; imeti skrčen želodec; stroški so zelo skrčeni; skrčen spati; nekoliko skrčeno koleno; vse je bilo skrčeno na eno samo misel: rešiti se
    ♦     jezikosl. skrčeni samoglasnik samoglasnik, nastal iz dveh ali treh samoglasnikov; prisl.: držati noge skrčeno; skrčeno ležati
SSKJ²
skŕčka -e ž (ȓ)
šport. seskok s telovadnega orodja s sonožno skrčenimi nogami: vaditi skrčko
SSKJ²
skréčnik -a m (ẹ̑)
bot. gozdna in travniška rastlina z modrimi ali rumenimi cveti v socvetjih, Ajuga: piramidasti, plazeči skrečnik
SSKJ²
skrégati -am dov. (ẹ̑)
nar. opomniti, ošteti: skregati otroka; skregali so ga, ker je prišel prepozno; pošteno so jo skregali
    skrégati se pog.
    spreti se, sporeči se: že večkrat sta se skregala; skregati se s sosedi; zaradi malenkosti sta se skregala; na smrt so se skregali zelo / zaradi dediščine se je skregal s sorodniki
    ●     pog. skregati se s pametjo začeti nepremišljeno, nerazsodno ravnati; pog. skregati se s predpisi, z zakoni ne ravnati v skladu z njimi
    skrégan -a -o:
    z dekletom sta skregana; skregan s pametjo
    ●     pog. tako sklepanje je skregano z logiko ni logično; pog. z matematiko je skregana je ne zna; pog. s šolo je skregan je ne mara; ne hodi rad v šolo
SSKJ²
skrémženost -i ž (ẹ̑)
značilnost skremženega: skremženost obraza, ust
SSKJ²
skrémžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti gube, poteze kot pri joku: skremžiti lica; obraz se ji je skremžil / skremžiti ustnice v jezen nasmeh
    skrémžen -a -o:
    skremžen obraz; ves je skremžen; prisl.: skremženo se držati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skreníti skrénem dov. (ī ẹ́)
spremeniti smer poti, gibanja, hoje: ladja je skrenila z začrtane poti; skrenili so z glavne ceste na kolovoz; skreniti vstran; skreniti v levo; pren. pisatelj je skrenil v romantizem
● zastar. skreniti glavo k vratom obrniti; zastar. gledal ga je, ne da bi bil skrenil oči premaknil; skreniti pogovor drugam začeti se pogovarjati o čem drugem; skreniti s prave poti začeti delati, živeti nepravilno, moralno oporečno
SSKJ²
skrepenélost -i ž (ẹ́)
knjiž. trdost, otrplost: skrepenelost rok / čustvena skrepenelost
SSKJ²
skrepenéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž.
1. otrdeti, otrpniti: noge so mu skrepenele; skrepeneti od mraza / skrepeneti od groze; ob tem prizoru bi skoraj skrepenel / neopran čopič skrepeni; pren. smeh mu je skrepenel na ustnicah
2. strditi se: lava na površju skrepeni / sneg skrepeni zmrzne / skrepeneti v trdo skorjo
    skrepenèl in skrepenél -éla -o:
    skrepeneli prsti; skrepenel sneg
SSKJ²
skrepenévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. postajati trd, otrpel: skrepenevati od mraza / lava počasi skrepeneva se strjuje
SSKJ²
skréper -ja m (ẹ̑)
grad. stroj za izkopavanje, prevažanje in razgrinjanje zemeljskega materiala: uporabljati skreper pri gradnji letališča / ročični skreper stroj za zajemanje in prenašanje sipkega materiala na manjšo razdaljo
SSKJ²
skresáti skréšem dov., skrêši skrešíte; skrêsal (á ẹ́)
ekspr. obrabiti, poškodovati: skresati čevlje; na makadamski cesti si je skresala pete
SSKJ²
skŕhati -am dov. (ŕ r̄)
narediti, povzročiti, da rezilo izgubi ostrino: skrhati nož, sekiro; kosa se mu je skrhala; pren. skrhati ostrino problema
● ekspr. ob tem si bo skrhal zobe ne bo uspel
// ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: bolezen je skrhala njegovo moč; spretno so skrhali njen odpor; disciplina se je skrhala; njuno prijateljstvo se je skrhalo / nameraval je spregovoriti, a se mu je glas skrhal
    skŕhati se knjiž.
    okrušiti se, oškrbiti se: steklena posoda se je skrhala
    skŕhan -a -o:
    povedati s skrhanim glasom; skrhan meč; skrhana britev; skrhano družinsko življenje; prisl.: skrhano spregovoriti
SSKJ²
skrhljáti -ám dov. (á ȃ)
zrezati na krhlje: skrhljati jabolka, repo
SSKJ²
skričáti -ím dov. (á í)
zastar. zakričati: prestrašeno je skričal; skričala je, da so se vsi ozrli
SSKJ²
skríl1 -a [skriu̯ tudi skril] m (ī)
1. plošča iz (glinastega) skrilavca, ki se uporablja zlasti za pokrivanje streh: modrikasto sivi skrili na strehah so se bleščali v soncu; s skrili krite hiše so danes že redke / pisati na skrile
// nar. kamnita plošča sploh: jama je bila pokrita s skrilom
2. skrilavec: apnenec in skril
SSKJ²
skríl2 -i ž [skriu̯ tudi skril] (ȋ)
1. plošča iz (glinastega) skrilavca, ki se uporablja zlasti za pokrivanje streh: streha je pokrita s skrilmi / pisati na skrili
// nar. kamnita plošča sploh: kraške kuhinje, tlakovane s skrilmi; apnenčaste skrili
2. skrilavec: kjer je hudournik odnesel prst, se vidi temnosiva skril; apnenec, skril in druge kamnine
● star. tok je porival k bregu velike ledene skrili plošče
SSKJ²
skríla -e ž (í)
nar. skril1: stare kmečke hiše, pokrite s skrilami / s skrilami tlakovano kraško dvorišče s kamnitimi ploščami
SSKJ²
skrílast -a -o prid. (í)
ki je iz skrilavca: vrtati v skrilaste sklade; pot pelje skozi skrilasto grapo; skrilaste plošče / modrikasto sive skrilaste strehe strehe, pokrite s skrilmi
// ki vsebuje skrilavec: skrilasta prst
● nar. skrilasta tla v kuhinji tla, tlakovana s kamnitimi ploščami; ekspr. skrilasto nebo modrikasto sivo
    skrílasto prisl.:
    skrilasto modro morje; skrilasto siv
SSKJ²
skrílav -a -o prid. (í)
1. skrilast: skrilave plošče; to gorovje je skrilavo
2. petr. ki ima plastnato strukturo in se kolje v plošče: skrilava glina; gnajs, skrilavec in druge skrilave kamnine / skrilava struktura
    skrílavo prisl.:
    skrilavo črna barva
SSKJ²
skrílavec -vca m (í)
kamnina, sestavljena iz kremena in drugih rudnin, ki se zaradi plastnate strukture kolje v plošče: to gorovje je iz skrilavca; kjer je hudournik odnesel prst, se je pokazal modrikasto siv, temno siv skrilavec; vrtati skozi sklade skrilavca / gradbena industrija izkorišča različne apnence in skrilavce / strešni skrilavec
● stara, še s skrilavci pokrita cerkvica s skrilom
♦ petr. glinasti ali glineni skrilavci ki vsebujejo veliko gline, se popolno, lepo koljejo v plošče in se uporabljajo zlasti za kritino; oljni skrilavci ki vsebujejo (surovo) nafto; sljudni skrilavec metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik
SSKJ²
skrílavost -i ž (í)
petr. značilnost kamnine, da se kolje v plošče: skrilavost je posledica plastnate razporeditve rudnin v kamnini
SSKJ²
skrílen -lna -o prid. (ȋ)
skrilast: skrilne plošče
SSKJ²
skrílje -a s (ȋ)
več skrilov, skrili: streha je bila pokrita s skriljem
SSKJ²
skrílnat -a -o prid. (ȋ)
skrilast: skrilnate plošče / skrilnata streha streha, pokrita s skrilmi
SSKJ²
skrilolòm -ôma m (ȍ ó)
kraj, prostor, kjer se pridobiva, lomi skrilavec: dela v skrilolomu
Število zadetkov: 97669